»Na Islandiji je toliko med seboj popolnoma različnih območij, da je mogoče najti kristalno čiste ledene jame, ledeniška jezera, delujoče vulkane in veličastne slapove, ki strmo padajo prek temnih sten nakopičene lave. Čudovita, raznolika in edinstvena naravna območja, ob katerih človeku zastane dih, so postala nadvse priljubljena snemalna prizorišča hollywoodskih filmskih ustvarjalcev. Ustrezno prizorišče za sleherno dogajanje,« pravi Leifur Dagfinnsson, direktor Islandske produkcijske hiše Truenorth, ki pokriva 90 odstotkov trga.
Želite Sibirijo ali Grenlandijo? Himalajo?
»V filmu lahko Islandijo prikažete kot Islandijo, lahko pa je tudi zelo dobra zamenjava za Himalajo, mongolske tundre, Sibirijo ali Grenlandijo,« je še povedal Dagfinnsson. Islandija, ki jo z vseh strani obdaja Atlantski ocean, je bila s svojo pokrajino, ki spominja na Lunino površino, prizorišče številnih filmov, v katerih je dogajanje potekalo na drugih planetih. Tukaj so posneli vrsto televizijskih nadaljevank, med katerimi je morda najbolj znana Črno ogledalo, pa tudi številne filmske uspešnice, kot so Medzvezdje in Lara Croft: Tom Raider, filmi o Jamesu Bondu, film Hitri in drzni 8 … Seznam filmov, ki so jih v zadnjih nekaj letih posneli na Islandiji, je v resnici zelo dolg. Nenaseljena območja ponujajo filmskim ustvarjalcem možnosti za snemanje različnih žanrov – od dramatičnih akcijskih filmov do apokaliptičnih prizorov in futurističnih zgodb.
Filmski ustvarjalec Darren Aronofsky je leta 2014 izbral Islandijo za snemanje svoje biblijske uspešnice Noe, v kateri je nastopil Russell Crowe. »Pokrajina tukaj je nadrealistična – pravzaprav je to povsem drug svet,« je takrat za New York Times izjavil Scott Franklin, ki je bil z Aronofskym producent omenjenega filma. Nebo v tem filmu je včasih videti, kot da je sredi zime na obzorju silovito zagorelo, včasih pa je polno grmečih oblakov, ki jim sledi črn dim. A vse to ni posledica vulkanskih izbruhov, temveč gre za pirotehnične eksplozije in številne helikopterje, ki so sodelovali pri snemanju filma. In morda se vam bo v nekem trenutku zazdelo, da ste ob vznožju slapa ali na obali, prekriti z belim peskom, zagledali viteza z mečem, ki se na konju utrujen vrača iz bitke …
Turizem, ribe, filmi
Islandija je zaradi gospodarskega zloma, ki jo je prizadel leta 2008, postala poceni dežela. Poleg tega se lahko pohvali z dobro infrastrukturo, ki omogoča lahek dostop do prizorišč snemanja, poudarja Kristinn Thordarson, predsednik Združenja islandskih filmskih producentov (SIK). Gospodarstvo si je deloma znova opomoglo, in to zahvaljujoč vse množičnejšemu turizmu in uspešnemu ribolovnemu sektorju, še vedno pa se zbirajo črni oblaki nad državno valuto islandsko krono, katere vrednost se zvišuje, država, ki je zelo odvisna od izvoza, pa jo je poskušala že nekajkrat zaporedoma obrzdati.
Ker si želijo, da bi se za snemanje filmov na Islandiji odločilo čim več filmarjev iz tujine, so letos vračilo davka z 20 zvišali na 25 odstotkov celotnega proračuna produkcije filma. Thordarson upa, da bodo v prihodnjih štirih letih povračilo davka zvišali na 30 odstotkov, s čimer bi se po tovrstni ugodnosti uvrstili takoj za Irsko, kjer znaša povračilo davka 32 odstotkov. V deželi ledu in ognja je bilo, kar zadeva televizijsko in filmsko produkcijo, najuspešnejše leto 2016, ko so tukajšnje družbe zaslužile 20 milijard islandskih kron (173 milijonov evrov oziroma 189 milijonov dolarjev).
A Thordarson si želi še več: »Če bi tukaj zgradili studio in če bi začeli filmski režiserji ta studio uporabljati …, bi lahko Islandija na tem področju ponudila precej več kot zgolj privlačna prizorišča za snemanja.« Pravila, ki veljajo pri snemanju filmov, so strogo določena, kar še posebej velja za več kot sto zaščitenih območij – od naravnih rezervatov do narodnih parkov. Za snemanje na teh območjih potrebujejo filmske ekipe dovoljenje Islandske agencije za varstvo okolja. »Število dovoljenj za snemanje filmov se je silovito povečalo po letu 2013, pogoji, ki jih je treba izpolniti za njihovo pridobitev, pa so še naprej zelo strogi,« pravi Adalbjorg Guttormsdottir, vodja službe za izdajanje dovoljenj. Poseganje v tukajšnje živalstvo in rastlinstvo je strogo prepovedano. Pravzaprav je treba celo vsak kamen, ki se ga premakne, vrniti točno na njegovo staro mesto.
Izguba snemalnih dni
Med turisti, zlasti med ljubitelji filma Igra prestolov, je v zadnjem času zelo priljubljena soteska Almannagja. Eddy Marks iz Kalifornije je bil tukaj na enodnevnem obisku, med katerim turiste popeljejo po krajih, kjer so snemali uspešnico televizijske mreže HBO. Pred tem je že obiskal filmska prizorišča v hrvaškem Dubrovniku in na Malti. »Lepo je, ko vidiš vse to … Nekaj vidiš na televiziji, nato pa prideš sem in si v živo ogledaš vsa ta prizorišča. To je povsem drugačna izkušnja,« je dejal Kalifornijec, potem ko je posnel selfi pred ledenikom Langjokull. Tu se stikajo tektonske plošče Evroazije in Severne Amerike in ustvarjajo globok kanjon. In prav tukaj v samem središču Narodnega parka Thingvellir, ki so ga pred kratkim uvrstili na Unescov seznam naravne svetovne dediščine, je bil leta 930 ustanovljen islandski parlament, najstarejši narodni parlament na svetu. Marks je eden od dvajsetih turistov, ki so v narodni park prišli zato, da bi si ogledali območje, ki so ga v filmu Igra prestolov poimenovali Za zidom. »Vreme je precej drugačno od tistega, ki smo ga videli v posameznih prizorih filma,« je hudomušno pripomnil Glenn McGregor, upokojenec iz Kanade, saj je v tistem trenutku resnično močno deževalo. Dejstvo je, da imajo snemalne ekipe precejšnje težave zaradi nepredvidljivega vremena, ki je ena od značilnosti Islandije.
»Zaradi neustreznega vremena izgubimo precej snemalnih dni,« je povedal 35-letni Theodore Hansson, bradati in dolgolasi vodnik po poteh Igre prestolov. Hansson, ki na Univerzi v Reykjaviku študira srednjeveško zgodovino, je kot statist sodeloval v več sezonah Igre prestolov. Po svoje pa ima tukajšnje vreme tudi določene prednosti. »Prav nenavadni vremenski pojavi neredko pripomorejo k še bolj realističnim in nasploh čudovitim prizorom,« je dodal Leifur Dagfinnsson. »Včasih so nenadne in nepričakovane vremenske spremembe več kot dobrodošle.«
Članek je bil objavljen na Delovih straneh Trip
