Kako dobro poznate Krško? Povezujemo ga predvsem z edino slovensko jedrsko elektrarno, ki deluje od leta 1981. Če vas zanese na te konce, pa imamo kup idej, kaj tam početi. In ne, nima nobene povezave z elektrarno.
V Krškem namreč najdete še marsikaj drugega! Ena zanimivost je vsekakor tudi to, da ime mesta izhaja iz bližnje reke Krke. Vendar pa ob starem mestnem jedru šumi Sava, najdaljša slovenska reka. Krško je sestavljeno iz dveh nekdanjih samostojnih naselij – Krškega na desnem bregu Save in Vidma ob Savi na levem bregu reke.
KRŠKOČARA: čarovniška šola v naravi, kjer ta konec meseca srečate čarovnice
Krško pa skriva tudi nekaj, kar bo vsekakor navdušilo otroško domišljijo in je še posebej zanimivo za otroke od 6. do 12. leta. V Krškem živi prav posebna gozdna dogodivščina za vso družino, ki je del Pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Tokrat na temo čaranja in čarodejev. V Krškem, kjer so nekoč živeli veliki učenjaki (Bohorič, Dalmatin, Valvasor…), tako najdemo Krškočaro – najbolj čarovniško šolo v naravi.
Krškočara je izviren produkt družinskega turizma, ki družine popelje na doživljajsko spoznavanje čarovništva, pa tudi znamenitih osebnosti Krškega in njegovih naravnih posebnosti. Gre za pravljično-doživljajsko pot, ki se prične v atriju Mestnega muzeja Krško, v Kavarni Krškočara. Tam otroci dobijo Čarobukvico, knjižico za strukturiran obisk doživetja, in seveda čarovniško palico, brez katere se ni mogoče naučiti čaranja.
IDEJA ZA NOČ ČAROVNIC NA KRŠKOČARI – nočni pohod s čarovnicami in pravljica v gozdu – več TU*
Na trasi, ki je dolga nekaj več kot 4 kilometre, je umeščenih 9 doživljajskih točk, od katerih vsaka predstavlja en čarovniški razred. Da bodo doživetja res atraktivna in intenzivna, poskrbi kar 22 različnih lesenih elementov, naselje petih čarovniških hišic, 5 spretnostnih elementov ter pravo robinzonsko otroško igrišče, 11 unikatnih klopi, 6 kamnitih skulptur in še in še… Otroci tako v Krškočari spoznavajo čarovniške spretnosti in na koncu prejmejo Spričarovalo za uspešno opravljeno čarovniško šolo.
Na pot spoznavanja čarovništva v Krškočari se lahko odpravite samostojno, saj je trasa dobro označena, Čarobukvica pa vam razkrije vsa doživetja. Lahko pa se priključite enemu od vodenih čarovniških pohodov, vsaj enkrat mesečno jih organizira Zavod Škrateljc, kjer v družbi lokalnih interpretativnih vodnic zagotovo uspešno zaključite čarovniško osnovno šolo.
Hotel Kunst: krškopoljci na stropu, kopun na krožniku in savna na strehi
Kje dobro jesti in prenočiti? Všeč so nam družinske zgodbe. V Hotelu Kunst v Krškem jo piše že tretja generacija družine Kunst, ki je očitno našla pravi recept za to, da ima zgodba rep in glavo. Priimek Kunst v nemščini pomeni umetnost, in tukaj ga vzamejo precej dobesedno. Umetniška dela najdete po vsem hotelu in gostilni, tudi tam, kjer jih najmanj pričakujete – recimo na stropu, ki namiguje na njihovo veliko kulinarično ljubezen, krškopoljskega prašiča. V jedilnici lahko najdete celo umetniško sliko, ki ima ozadje iz umetnega čreva za klobase.
Pravijo, da k njim prideš zaradi šempetrskega kopuna, vrneš pa se zaradi krškopoljskega pujsa. Ste že jedli kopunovo in divjačinsko pašteto? Če ne že za predjed pri večerji, ju priporočamo vsaj pri zajtrku (sta na voljo pri bogatem samopostrežnem pultu!). Za glavno jed se spodobi poskusiti krškopoljca, sicer pa se na meniju najde nekaj za vsak okus.
Sem pa ni vredno priti le zaradi hrane. Pri njih lahko prespite v imenitnih sobah, na strehi na imajo celo savno in masažno kad! V hotelu se skriva še vinoteka, imajo pa tudi konferenčni dvorani.
Letos so ponudbo razširili še z 21 novimi butičnimi sobami, ki še dišijo po svežem lesu, ponašajo pa se tudi s trajnostnim znakom Good Travel Seal. Še ena njihova posebnost so štiri umetniške sobe, posvečene Damjanu Kozoletu, Slavku Cerjaku, Jožetu Marinču in Nuši Derenda. V njih najdete oblikovalske kose, kot sta stol Rex in svetilo Eclipse Tilna Sepiča, sicer pa so oblikovane po navdihu umetnikov, po katerih so dobile ime.
Kraj, kjer hranijo originalni izvod Dalmatinove Biblije
Mesto ima tudi pestro zgodovino, del je lahko vidimo že, če se sprehodimo po njegovih ulicah, kjer je kup zgodovinsko zanimivih zgradb. Krško je imelo veliko vlogo tudi med protestantsko reformacijo. Tukaj sta živela in delovala protestantska pridigarja Adam Bohorič in Jurij Dalmatin, ki sta oba povezana z utemeljitvijo slovenske kulture.
Predlagamo, da jo po mestnem jedru mahnete peš ali pa s Krčanom, mestnim kolesom, ki si ga lahko brezplačno izposodite na treh lokacijah v mestu. Obiščete lahko tudi Valvasorjevo knjižnico, kjer so leta 2010 po večletnih prizadevanjih in iskanjih, uspešno pridobili in v svojo domoznansko knjižno zbirko umestili originalni izvod Dalmatinove Biblije. Natisnjena je v bohoričici v Wittenbergu leta 1583, z letnico 1584. In še to! Prenovljena Valvasorjeva knjižnica Krško se lahko pohvali tudi z nominacijo za nagrado splošna knjižnica leta. V finalu se je potegovala skupaj s tremi veliko večjimi knjižnicami iz Barcelone, Sydneyja in Šanghaja. Zmagala je Barcelona, finale pa si je Krško z novo zgrajeno zgradbo prislužilo z odprto in funkcionalno arhitekturo s trajnostnimi in kreativnimi informacijsko-tehnološkimi rešitvami.
Podaljšek izleta: na Grad Rajhenburg!
Če ste že na tem delu Slovenije, vsekakor priporočamo tudi obisk Gradu Rajhenburg. Ta iz šestdeset metrov visokega skalnega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save že stoletja nadzoruje okoliški prostor. Grajsko stavbo je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati mogočni lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad, o čemer priča najstarejši, romanski del objekta.
Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. To je bila vplivna družina, ki je v 15. stoletju dosegla viteški naziv. Po izumrtju so njihovi nasledniki stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad pa nacionaliziran. Leto kasneje, je bil junija odprt Kazensko poboljševalni dom za ženske in pozneje še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o slovenskih izgnancih, pa je namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti. Poleg gradu imajo tudi odlično vinoteko!
Čebelarski center Evin gaj: fascinantni svet kranjske čebele
Za sladek del raziskovanja teh koncev Slovenije smo izbrali še eno družinsko zgodbo. To je zgodba o družini in čebelah. V Čebelarskem centru Evin gaj lahko pobliže spoznate življenje naše kranjske čebele in hitro ugotovite, da je njen svet precej bolj fascinanten, kot si predstavljamo.
Matica, delavke, troti, matični mleček, propolis … Ko razumeš, kako deluje čebelja družina in kako pomembno vlogo ima vsak njen član, te narava znova pusti odprtih ust. Evin gaj pa ni samo prostor za spoznavanje čebelarstva, temveč ponuja tudi različne apiterapevtske storitve.
Med njimi so solna soba s propolisom, ki je edina tovrstna v Sloveniji, pa apisavna in medene masaže. Evin gaj je tako zanimiv postanek za vse, ki jih zanima življenje čebel, hkrati pa bi radi odkrili še kaj novega na področju sprostitve in apiterapije.
Gozdnooka: gozdna terapija, ki umiri preglasno glavo
Kaj še najdete na tem koncu Slovenije? Imamo predlog za terapijo! Gozd ni samo prostor za sprehode, nabiranje kostanja in iskanje gob. Lahko postane tudi prostor za terapijo. Jana, ki ustvarja pod imenom Gozdnooka, je etnologinja in kulturna antropologinja ter diplomirana gozdna terapevtka. Ja, iz tega lahko doštudirate tudi v Sloveniji!
Na gozdno terapijo smo se odpravili v okolico mogočne Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, le kakšnih 15 minut slikovite vožnje iz Krškega. V prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana je danes muzej moderne in sodobne umetnosti. Že ob prihodu te pričaka lipov drevored, za vhodom pa mogočno arkadno dvorišče, eno največjih v srednji Evropi. Vrtove okoli nekdanjega samostana krasijo še skulpture Forme vive. Seveda pa Jana terapije ne izvaja nujno samo tukaj, ampak se lahko z njo dogovorite tudi za drugo lokacijo.
Gozdna terapija je tehnika čuječnosti v naravi, ki nas vabi, da upočasnimo korak in se znova povežemo z okolico – z žuborenjem potoka, vonjem po mahu, šumenjem listja in svetlobo, ki pronica skozi krošnje. Telefoni gredo na stran, pogovor potihne, mi pa se poskušamo zares osredotočiti na trenutek. Ideja se sliši preprosta, izvedba pa je lahko za koga, ki mu glava nenehno melje na polno, kar konkreten izziv.
Če vas zanima, kako je videti takšna izkušnja, lahko gozdno terapijo spoznate z Gozdnooko. In če se vam zdi, da bi morali biti za to že vnaprej mojster meditacije, brez skrbi. Tudi če vam glave ne uspe povsem izprazniti, je že to, da ji za nekaj časa ponudite drugačne zvoke, lahko dobrodošel odklop.
FOTO: Maja Fister, Zavod Škrateljc
PREBERITE ŠE: Izlet v Ljubljano z otroki: hiša, kjer je soba obrnjena na glavo, postelja pa iz žebljev
Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.
