Območje Petrove gore nedaleč stran od Karlovca velja za prvi mednarodni park temnega neba na Hrvaškem.
Označbo mednarodni park temnega neba si prislužijo območja zaščitene narave, ki imajo izjemno temno nebo z veliko zvezd v skladu s kriteriji Mednarodnega združenja za temno nebo (IDA). Poleg hrvaškega v Evropi obstaja še 15 mednarodnih parkov temnega neba, največ na Madžarskem, kjer imajo tri tovrstne parke.
Naziv mednarodni park temnega neba prinaša tudi razvoj astroturizma
Nad Petrovo goro je nebo namreč izjemno temno. V jasnem vremenu je zato tam možno opaziti številne zvezde. Na območju zato med drugim pričakujejo tudi razvoj astroturizma. Projekt mednarodnega parka temnega neba na Petrovi gori je leta 2007 spodbudilo zagrebško astronomsko društva Beskraj (Neskončnost), ki bo v parku tudi izvajalo programe za popularizacijo astronomije, zaščito zdravja in celotnega ekosistema.
Temno nebo tudi na otokih Lastovo, Vis, Mljet, Cres in Kornatih
Na Hrvaškem obstajajo še nekatera območja, ki imajo še temnejše nebo kot Petrova gora, a so težje dostopni od le-te. Zvezde najlepše opazujete še na otokih Lastovo, Vis, Mljet, Cres in Kornatih ter ob Velebitu.
Zaradi svetlobnega onesnaženja 80 odstotkov prebivalcev Evrope ne more več videti Rimske ceste, v mestih pa namesto več tisoč zvezd lahko opazijo le nekaj deset.
Hrvati so sicer veliki svetlobni onasneževalci
Mednarodne raziskave sicer kažejo, da je Hrvaška država z največjo rastjo svetlobnega onesnaženja v Evropi. Letna poraba elektrike za javno razsvetljavo na prebivalca na Hrvaškem je dvakrat večja kot v Sloveniji. Ne le to. Zagreb je celo trikrat bolj svetel kot Dunaj, pa tudi bolj kot Hongkong!
Pretirana razsvetljava v okolju sicer povzroča številne motnje ekosistemov in človeškega zdravja ter negativno vpliva na podnebne spremembe.
Za dodatne ideje za koriščenje turističnih bonov kliknite TUKAJ
PREBERITE ŠE: Ideja za izlet: Mariborsko Pohorje, Črno jezero in Rogla (po nasvetu Ane Pečnik)
Foto: Thinkstock
