Ideja za izlet: Ste vedeli, da ima Litija rudnik, kjer rastejo “špageti”?

Ste že slišali za Rudnik Sitarjevec Litija? Po dobrih petdesetih letih, odkar so ga zaprli, se spet prebuja in vabi obiskovalce. V njem pa najdete marsikaj. Od “špagetov”, najhitreje rastočih kapnikov, škratov in še česa …

Litijski rudnik Sitarjevec sodi med večja rudna nahajališča v Sloveniji. Tu so nekoč izkoriščali predvsem svinčevo in živosrebrovo rudo. Kopali so tudi rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in proti koncu rudarjenja predvsem barit. Zaradi zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev so nato rudnik leta 1965 zaprli in marsikdo med nami je skoraj pozabil nanj.

Izlet v rudnik Sitarjevec na 10 stopinj Celzija

Rudnik Sitarjevec v Litiji se po dobrih petdesetih letih spet odpira. A ne za izkopavanje, temveč za turistično-izobraževalne namene. Ogled je trenutno možen s predhodno najavo in v spremstvu vodnika. Kako se najavite, preverite na spletni strani rudnika (tu).

V rovu je stalna temperatura 10 stopinj Celzija in 100-odstotna vlaga. Vsak obiskovalec prejme tudi zaščitno čelado z lučko, ogled pa traja kakšno uro. Če se tja podajate z najmlajšimi, vas lahko obišče tudi nagajiv škrat Sitarjevček. Povedali vam bodo tudi kakšno rudarsko anekdoto, ki so jo slišali od še živečih nekdanjih rudarjev. Ogledate pa si lahko tudi kristale cinabarita, cerusita, samorodnega svinca, bakra in živega srebra.

Glede na nizke temperature se za v rov tudi primerno oblecite – topla oblačila so zelo priporočljiva, če se poleg izvoznega rova odpravite tudi v glavnega, pa boste potrebovali še gumijaste škornje.

Urejen izvozni rov, kmalu bo mogoče tudi do glavnega

Obisk urejenega izvoznega rova je primeren za vse, tudi za gibalno ovirane, saj nima naklona. Kmalu – v nekaj mesecih – pa bo poleg izvoznega rova možno obiskati tudi glavnega. S skupino novinarjev smo ga obiskali še pred odprtjem in prepričani smo, da vas bo navdušil.

Ta rov namreč leži 17 metrov nižje od sedaj odprtega in se konča z izjemno lepimi in najhitreje rastočimi kapniki na svetu. Izjemne limonitne kapniške strukture z veliko hitrostjo rastejo v opuščenih rudniških rovih. Ob ugodnih pogojih, kot so konstanten dotok z minerali obogatenih jamskih vod, temperaturi, vlagi in uravnoteženi mikroflori, kapniki zrastejo tudi do 5 centimetrov na leto. Tu najdete tudi druge kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti.

Jama, kjer s stropa visijo “špageti”

Na koncu enega od spodnjih rovov se lahko skoraj po kolenih dvignete v majhno jamo, kjer vas pričakajo prav nenavadni špageti. Seveda gre za kapniške strukture, ki vizualno spominjajo na tanke špagete, ki visija s stropa jame.

Strokovnjaki priznavajo, da Sitarjevec sodi med najbogatejše opuščene rudnike v Evropi. Več o teh imenitnih kapniških strukturah vam bodo razložili tudi vodniki. Vmes prečkate še nekaj kanalov, zalitih z vodo, ki sega prek gležnjev, zato za spodnji rov vsekakor obujte gumijaste škornje.

V rovu živi tudi mali podkovnjak

V rovu živijo tudi edini sesalci, ki lahko letijo. Netopirji! Na svetu jih je več kot 1000 vrst, v Sloveniji 30. V rudniku biva zaščitena vrsta mali podkovnjak, ki je ime dobil po podkvasti obliki ust. So zelo majhni, tehtajo do 10 gramov in merijo od 3-5 cm. Posebni niso le zaradi letenja, temveč tudi zaradi načina orientacije v prostoru s pomočjo nam neslišnega ultrazvoka, ki jim pomaga tudi pri lovu in zaradi hibernacije – tako kot medvedi zimo prespijo.

Rudarjeva malica

Bi malicali v rudniku? Ob predhodni je na voljo tudi posebna rudarjeva malica. Postrežejo vam ocvirkovko (pogačo z ocvirki), kruh s slanino, malce hrena in jabolčni kompot. Najmlajšim (čeprav bo zadišal tudi malo starejšim) pa še raje postrežejo Škratov šmorn.

Podobne zanimive turistične bisere Slovenije najdete tudi na aplikaciji TZS

V Rudnik Sitarjevec Litija smo se sicer odpravili v sklopu tiskovne konference Turistične zveze Slovenije (TZS), na kateri so spregovorili o tem, kako se je TZS vključila v promocijsko akcijo Slovenske turistične organizacije (STO) ‘Zdaj je čas – Moja Slovenija’.

Turistična zveza Slovenije je s svojimi 360 turističnimi društvi in približno 30.000 prostovoljci znana predvsem po vsakoletni akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, v okviru katere kraji, kampi, tematske poti in drugi ponudniki tekmujejo v urejenosti in gostoljubnosti. Letos se je ocenjevanje začelo 1. avgusta, zmagovalci pa bodo znani oktobra.

Zanimive turistične točke v svoji bližini pa lahko uporabniki pametnih naprav najdete tudi s pomočjo aplikacije Turistični vodnik TZS, ki so jo na zvezi razvili lani. Lokalne turistične zveze in občine jo sproti dopolnjujejo, vključuje pa naravne in kulturne znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Most na Soči: turkizni razgledi, ki jih morate doživeti še letos

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.