Idrija niso samo čipka in žlikrofi: To je 10 odličnih razlogov, zakaj tja na izlet

Ste že slišali za UNESCO Globalni Geopark Idrija? Gre za posebnost v Sloveniji, pa tudi v Evropi. Prepletanje alpskega in kraškega sveta je Idrijo obogatilo s pestrimi naravnimi pojavi, vedno nas bo tja vlekla tudi kulinarika, zanimiv pa je tudi njen podzemni svet.

Koliko razlogov sploh potrebujete, da Idrija pristane na seznamu krajev, kamor se lahko podate na zabaven, poučen in okusen izlet? Mi jih imamo cel kup!

Rudnik živega srebra, Antonijev rov

Zanimiv družinski izlet – tudi za otroke – je obisk Antonijevega rova, enega najstarejših ohranjenih vhodov v idrijski rudnik. To je drugi največji živosrebrov rudnik na svetu! Antonijev rov, ki je danes odprt kot del turistične ponudbe, so sicer odprli leta 1500. Izkopavanje rude je trajalo do leta 1987, ko se je začel postopek zapiranja rudnika živega srebra.

Antonijev rov prikazuje življenje in delo idrijskih knapov

Tu boste zakorakali v svet idrijskih knapov, raziskovali rove in videli, kakšno je bilo v resnici njihovo delo. Če boste imeli srečo, pa srečate tudi nagajivega rudniškega škrata Perkmandlca. Tisti polnoletni boste tu lahko poskusili tudi Geruš, grenko pelinovo žganje, s katerim so si knapi pod zemljo lajšali hrupne in prašne dneve brez svetlobe.

Vhod v rudnik, ki je zdaj odprt za turizem.

Možje v rudnik, ženske v čipkarstvo

Ena pomembnejših in bolj prepoznavnih obrti na Idrijskem je čipkarstvo. Klekljanje se je v Idriji začelo na koncu 17. stoletja in se razširilo na Cerkljansko, Trnovsko planoto, v Škofjeloško hribovje in Baško grapo. V času rudarjenja v Idriji so gospodinje klekljale, da je družina lažje preživela. Čipke so prodajali bogatim kmetom, cerkvam in tudi v tujino. Čipka je danes pomemben prepoznaven element Geoparka Idrija.

Tradicionalne idrijske jedi so …

Veste, kaj sta ocvirkovca in smukavc? Ocvirkovca in zeljševka sta potici iz kvašenega testa. Prva je nadevana z ocvirki, druga pa z drobnjakom. Smukavc pa je enolončnica, pripravljena iz zeljnih ali radičevih listov, krompirja in česna ter zabeljena z zaseko. Idrijske gospodinje so jo pripravljale od pomladi in čez poletje iz zeljnih listov, na jesen in zimo pa iz ohrovta.

Odlične žlikrofe smo se naučili izdelati (in jih tudi pojedli) pri Kendovem Dvorcu.

Zgoraj naštete lahko poskusite v gostilni pri Škafarju, kjer najdete tudi tortico Rezi. Zakaj smo tako navdušeni nad njo? Puhasta borovničeva sladica je oblita s čokolado, na vrhu pa jo krasi prava idrijska čipka! No, ni čisto prava, saj jo lahko kar pojeste!

Slavna tortica Rezi z užitno čipko domuje v Gostilni pri Škafarju

Želodčke boste napolnili tudi v gostišču Barbara, ki ga najdete tik nad Antonijevim rovom. In ja, imajo tudi prave idrijske žlikrofe! Jed je pripravljena iz testa in polnjena s krompirjevim nadevom ter značilno oblikovana. Idrijčani od nekdaj radi postrežejo žlikrofe z bakalco, jedjo iz koštrunovega mesa in zelenjave. Mi smo si demonstracijo izdelave pravih žlikrofov ogledali v Kendovem dvorcu – več o njem pa v naslednji točki. Recept za prave idrijske žlirofe najdete TUKAJ.

Pravljični Kendov Dvorec

Tega sicer najdete v Spodnji Idriji, a verjemite, da je vreden obiska. Njegove korenine segajo v davno leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino reke Idrijce. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu minulih časov.

Če boste pri njih preživeli noč, boste imeli občutek, kot da ste se zbudili v nekem popolnoma drugem času. Sobe so namreč opremljene s starinskim pohištvom in domiselno poimenovane po članih Kendove rodbine. Očarali vas bodo tudi vrtovi, kjer poleti cvetijo hortenzije in se v senci stoletnih jablan lahko okrepčate z njihovimi dobrotami. In ja, tudi poroke znajo organizirati!

UNESCO Globalni Geopark Idrija

Območje Geoparka Idrija zavzema celotno občino Idrija. UNESCO Globalni Geopark Idrija je del projekta Danube Geotour in se sofinancira iz skladov Evropske unije (SERR, IPA). Mi smo idrijsko pustolovščino začeli v pravkar zgrajenem Geopark visitor centru. Tu odrasle in otroke čaka kup interaktivnih točk, kjer lahko spoznajo značilnosti geoparka. Območje Geoparka Idrija je geomorfološko izredno pestro. Občudujemo lahko visoke kraške planote, ki nimajo površinsko tekočih voda, presenečajo pa tudi z jamami, brezni in vrtačami.

Odkrivanje mestnih znamenitosti in posebnosti z aplikacijo Turf Hunt

Tehnologija je preplavila tudi življenja najmlajših, a ni treba, da je njen vpliv zgolj negativen. Z aplikacijo Turf Hunt, ki si jo lahko snamete na svoj telefon ali pa se najprej oglasite v TIC-u, boste jedro Idrije raziskali malo drugače. Aplikacija vas bo z namigi in izobraževalnimi informacijami vodila do različnih pomembnih točk v mestu. Med drugim je ena od postojank tudi obisk Čipkarske šole, kjer si boste ogledali, kako nastajajo idrijske čipke in nekaj vozlov naredili tudi sami!

Sprehod po Rakah do Divjega jezera

V senci krošenj se lahko vzdolž vodnega kanala Rake sprehodite iz mesta v objem zelene narave. Pot vodi do Divjega jezera, prvega slovenskega muzeja v naravi. Divje jezero je največja hidrološka posebnost Geoparka Idrija. Leži med jezom pri Kobili in sotočjem Idrijce z Zalo, ob cesti od Idrije proti Idrijski Beli. Divje jezero leži na nadmorski višini 330 metrov. Je posebne vrste kraški izvir, ki mu pravimo tudi vokliški izvir, očarala pa vas bo tudi njegova barva. Mimogrede, na poti si oglejte še Idrijsko kamšt. Slovi kot največje ohranjeno leseno vodno kolo v Evropi.

Ogled Klavž

Klavže so vodne pregrade v dolini Idrijce, Belce in Kanomljice, namenjene za plavljenje lesa. Zgrajene so bile za potrebe rudnika, saj začetka 20. stoletja za transport lesa ni bilo ustreznih gozdnih cest in prevoznih sredstev. Zato je bil najprimernejši način plavljenje po naravnih vodnih poteh. Danes sicer ne služijo več temu namenu, so pa odlična destinacija za krajši sprehod ali izlet s kolesom.

Vandranje po Gričih

Enodnevni izlet Vandranje po gričih društva Hudournik je namenjen družinam in individualnim gostom, ki želijo okušati lokalno kulinariko, doživeti in spoznati življenje ljudi z Idrijsko-Cerkljanskega podeželja ter uživati v lepotah neokrnjene narave.

Hiša zelišč

Na izletu obiščete lokalne ponudnike z Idrijskih Krnic in iz Šebrelj: Hišo zelišč (čaji in zeliščni izdelki), Kmetijo Pr’Kendu in Kmetijo na Krnicah (sirarstvo) ter Domačijo Polak v Šebreljah (suhomesnati proizvodi).

Kmetija na Krnicah in degustacija sirov Pr Krnčan

Na tem izletu so nas navdušili neverjetni razgledi na sosednje griče, prav posebno doživetje pa je tudi druženje z živalmi, ki jih najdete pri domačijah. In da o degustacijah sploh ne začnemo! 

Idrijske Krnice in čudovit razgled nad kmetijo.

Projekt Idrija izbrano, ki podpira domače obrti

In kaj od tam lahko odnesete domov? Kolektivna blagovna znamka Idrija izbrano je bila ustanovljena z namenom povezovanja lokalnih ponudnikov in skupnega predstavljanja široke palete kakovostnih izdelkov, pridelkov in storitev Idrijskega. Med prejemniki certifikata Idrija izbrano najdete odličen med, čaje z okoliških travnikov, jogurte in sire, ognjičevo mazilo, različne pletenine, seveda pa tudi čipko. 

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Prestižno razvajanje v Portorožu (tudi na turistične bone) v Hotelih LifeClass IN Kamp Bela krajina ob reki Kolpi za družinski izlet v adrenalinski park

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Ideja za izlet: Ste vedeli, da ima Litija rudnik, kjer rastejo “špageti”?

Ste že slišali za Rudnik Sitarjevec Litija? Po dobrih petdesetih letih, odkar so ga zaprli, se spet prebuja in vabi obiskovalce. V njem pa najdete marsikaj. Od “špagetov”, najhitreje rastočih kapnikov, škratov in še česa …

Litijski rudnik Sitarjevec sodi med večja rudna nahajališča v Sloveniji. Tu so nekoč izkoriščali predvsem svinčevo in živosrebrovo rudo. Kopali so tudi rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in proti koncu rudarjenja predvsem barit. Zaradi zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev so nato rudnik leta 1965 zaprli in marsikdo med nami je skoraj pozabil nanj.

Izlet v rudnik Sitarjevec na 10 stopinj Celzija

Rudnik Sitarjevec v Litiji se po dobrih petdesetih letih spet odpira. A ne za izkopavanje, temveč za turistično-izobraževalne namene. Ogled je trenutno možen s predhodno najavo in v spremstvu vodnika. Kako se najavite, preverite na spletni strani rudnika (tu).

V rovu je stalna temperatura 10 stopinj Celzija in 100-odstotna vlaga. Vsak obiskovalec prejme tudi zaščitno čelado z lučko, ogled pa traja kakšno uro. Če se tja podajate z najmlajšimi, vas lahko obišče tudi nagajiv škrat Sitarjevček. Povedali vam bodo tudi kakšno rudarsko anekdoto, ki so jo slišali od še živečih nekdanjih rudarjev. Ogledate pa si lahko tudi kristale cinabarita, cerusita, samorodnega svinca, bakra in živega srebra.

Glede na nizke temperature se za v rov tudi primerno oblecite – topla oblačila so zelo priporočljiva, če se poleg izvoznega rova odpravite tudi v glavnega, pa boste potrebovali še gumijaste škornje.

Urejen izvozni rov, kmalu bo mogoče tudi do glavnega

Obisk urejenega izvoznega rova je primeren za vse, tudi za gibalno ovirane, saj nima naklona. Kmalu – v nekaj mesecih – pa bo poleg izvoznega rova možno obiskati tudi glavnega. S skupino novinarjev smo ga obiskali še pred odprtjem in prepričani smo, da vas bo navdušil.

Ta rov namreč leži 17 metrov nižje od sedaj odprtega in se konča z izjemno lepimi in najhitreje rastočimi kapniki na svetu. Izjemne limonitne kapniške strukture z veliko hitrostjo rastejo v opuščenih rudniških rovih. Ob ugodnih pogojih, kot so konstanten dotok z minerali obogatenih jamskih vod, temperaturi, vlagi in uravnoteženi mikroflori, kapniki zrastejo tudi do 5 centimetrov na leto. Tu najdete tudi druge kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti.

Jama, kjer s stropa visijo “špageti”

Na koncu enega od spodnjih rovov se lahko skoraj po kolenih dvignete v majhno jamo, kjer vas pričakajo prav nenavadni špageti. Seveda gre za kapniške strukture, ki vizualno spominjajo na tanke špagete, ki visija s stropa jame.

Strokovnjaki priznavajo, da Sitarjevec sodi med najbogatejše opuščene rudnike v Evropi. Več o teh imenitnih kapniških strukturah vam bodo razložili tudi vodniki. Vmes prečkate še nekaj kanalov, zalitih z vodo, ki sega prek gležnjev, zato za spodnji rov vsekakor obujte gumijaste škornje.

V rovu živi tudi mali podkovnjak

V rovu živijo tudi edini sesalci, ki lahko letijo. Netopirji! Na svetu jih je več kot 1000 vrst, v Sloveniji 30. V rudniku biva zaščitena vrsta mali podkovnjak, ki je ime dobil po podkvasti obliki ust. So zelo majhni, tehtajo do 10 gramov in merijo od 3-5 cm. Posebni niso le zaradi letenja, temveč tudi zaradi načina orientacije v prostoru s pomočjo nam neslišnega ultrazvoka, ki jim pomaga tudi pri lovu in zaradi hibernacije – tako kot medvedi zimo prespijo.

Rudarjeva malica

Bi malicali v rudniku? Ob predhodni je na voljo tudi posebna rudarjeva malica. Postrežejo vam ocvirkovko (pogačo z ocvirki), kruh s slanino, malce hrena in jabolčni kompot. Najmlajšim (čeprav bo zadišal tudi malo starejšim) pa še raje postrežejo Škratov šmorn.

Podobne zanimive turistične bisere Slovenije najdete tudi na aplikaciji TZS

V Rudnik Sitarjevec Litija smo se sicer odpravili v sklopu tiskovne konference Turistične zveze Slovenije (TZS), na kateri so spregovorili o tem, kako se je TZS vključila v promocijsko akcijo Slovenske turistične organizacije (STO) ‘Zdaj je čas – Moja Slovenija’.

Turistična zveza Slovenije je s svojimi 360 turističnimi društvi in približno 30.000 prostovoljci znana predvsem po vsakoletni akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, v okviru katere kraji, kampi, tematske poti in drugi ponudniki tekmujejo v urejenosti in gostoljubnosti. Letos se je ocenjevanje začelo 1. avgusta, zmagovalci pa bodo znani oktobra.

Zanimive turistične točke v svoji bližini pa lahko uporabniki pametnih naprav najdete tudi s pomočjo aplikacije Turistični vodnik TZS, ki so jo na zvezi razvili lani. Lokalne turistične zveze in občine jo sproti dopolnjujejo, vključuje pa naravne in kulturne znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Most na Soči: turkizni razgledi, ki jih morate doživeti še letos

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.