Veste, da lahko v Sloveniji vidite prave Dinozavrove stopinje?!?

Ko pomislimo na Idrijo, slikovito mestece z bogato zgodovino, najprej pomislimo na idrijsko čipko in žlikrofe. Ampak med številnimi zanimivostmi izstopata še dve posebni destinaciji – Dinozavrove stopinje in Tomaževa miza.

Idrija je majhno mesto, znano predvsem po svoji svetovno znani dediščini živega srebra, a ponuja veliko več kot to. Obkrožena je z zelenimi hribi in neokrnjeno naravo, ki obiskovalce navdušuje z edinstvenimi naravnimi znamenitostmi in slikovitimi kotički. Zagotovo si niste mislili, da prav v bližini Idrije najdete Dinozavrove stopinje?

Pot po sledeh pradavnine

Pot do dinozavrovih stopinj se začne v Godoviču, natančneje na parkirišču za cerkvijo. Pot je nezahtevna, z malce vzpona, ni pa kratka. Zanjo boste porabili 4 ure. Na poti se boste sprehodili čez več obdobij zgodovine. Videli boste:

  • Cerkev sv. Urbana
  • Šebalski ali Godoviški bajer
    Umetno zajezeno jezero, ki je v poletnem času primerno za kopanje, občasno pa je tudi prizorišče poletnih družabnih prireditev.
  • Ostanki utrdbenega sistema Alpskega zidu
  • Nedokončani železniški predor iz leta 1917
  • Feldban
  • Kačja smreka
  • Rastišče tise pri Cestniku
    Tisa (Taxus baccata) izjemne velikosti in starosti ter ena izmed štirih zavarovanih lesnatih rastlin v Sloveniji.
  • Arheološko najdišče Jelenšek
    Vzpetina Jelenšek (817 m) nad Godovičem je bila poseljena že v železni dobi, o čemer pričajo bogate arheološke najdbe, starejše od 2500 let. Njena strateška lega omogoča nadzor na vse štiri strani. V odkopanih grobovih so našli 270 železnih in bronastih predmetov, povečini ostankov različnega orožja.
  • Dinozavrove stopinje

Natančen opis poti in posameznih točk najdete TUKAJ.

Dinozavrove stopinje

Dinozavrove stopinje imenujemo šest ohranjenih in razkritih stopinj v bližini Godoviča. Te stopinje je pred 220 milijoni leti pustil za seboj dvonožni dinozaver, ko je hodil po mehkem blatu po obali tropskega morja. Zgolj na podlagi fosilnih stopinj ni mogoče ugotoviti, kateri vrsti je pripadal povzročitelj, domneva pa se, da je bil to plateozaver (Plateosauridae), eden prvih dinozavrov, ali fitozaver (Phytosauria), sorodnik današnjih krokodilov.

Odtisi so na odprtem brez kakšne koli zaščite. Za ogled ni časovne omejitve ali vstopnine. Točno lokacijo najdete TUKAJ.

Tomaževa miza

Če še nimate dovolj hoje ali pa morda ob drugi priložnosti, se podajte na izlet do Tomaževe mize. To je osupljiva naravna formacija, ki spominja na ogromno mizo, postavljeno na vrhu hriba. Tomaževa miza se nahaja v neposredni bližini Idrije in jo lahko dosežete s kratko pohodniško potjo. Ob vzponu na hrib boste občudovali prekrasne razglede na okoliške hribe in doline. Na vrhu vas bo dočakalo čarobno prizorišče, kjer se lahko spočijete in uživate v naravi. Točno lokacijo najdete TUKAJ.

Ohranjanje Naravne Dedščine: Med obiskom Dinozavrove stopinje in Tomaževe mize se vedno zavedajte pomembnosti ohranjanja naravne dediščine. Spoštujte označene poti in smernice, ki so namenjene ohranjanju teh dragocenih krajev za prihodnje generacije.

 

PREBERITE ŠE: Idrija niso samo čipka in žlikrofi: To je 10 odličnih razlogov, zakaj tja na izlet

Foto: Shuttestock

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

 

Idrija niso samo čipka in žlikrofi: To je 10 odličnih razlogov, zakaj tja na izlet

Ste že slišali za UNESCO Globalni Geopark Idrija? Gre za posebnost v Sloveniji, pa tudi v Evropi. Prepletanje alpskega in kraškega sveta je Idrijo obogatilo s pestrimi naravnimi pojavi, vedno nas bo tja vlekla tudi kulinarika, zanimiv pa je tudi njen podzemni svet.

Koliko razlogov sploh potrebujete, da Idrija pristane na seznamu krajev, kamor se lahko podate na zabaven, poučen in okusen izlet? Mi jih imamo cel kup!

Rudnik živega srebra, Antonijev rov

Zanimiv družinski izlet – tudi za otroke – je obisk Antonijevega rova, enega najstarejših ohranjenih vhodov v idrijski rudnik. To je drugi največji živosrebrov rudnik na svetu! Antonijev rov, ki je danes odprt kot del turistične ponudbe, so sicer odprli leta 1500. Izkopavanje rude je trajalo do leta 1987, ko se je začel postopek zapiranja rudnika živega srebra.

Antonijev rov prikazuje življenje in delo idrijskih knapov

Tu boste zakorakali v svet idrijskih knapov, raziskovali rove in videli, kakšno je bilo v resnici njihovo delo. Če boste imeli srečo, pa srečate tudi nagajivega rudniškega škrata Perkmandlca. Tisti polnoletni boste tu lahko poskusili tudi Geruš, grenko pelinovo žganje, s katerim so si knapi pod zemljo lajšali hrupne in prašne dneve brez svetlobe.

Vhod v rudnik, ki je zdaj odprt za turizem.

Možje v rudnik, ženske v čipkarstvo

Ena pomembnejših in bolj prepoznavnih obrti na Idrijskem je čipkarstvo. Klekljanje se je v Idriji začelo na koncu 17. stoletja in se razširilo na Cerkljansko, Trnovsko planoto, v Škofjeloško hribovje in Baško grapo. V času rudarjenja v Idriji so gospodinje klekljale, da je družina lažje preživela. Čipke so prodajali bogatim kmetom, cerkvam in tudi v tujino. Čipka je danes pomemben prepoznaven element Geoparka Idrija.

Tradicionalne idrijske jedi so …

Veste, kaj sta ocvirkovca in smukavc? Ocvirkovca in zeljševka sta potici iz kvašenega testa. Prva je nadevana z ocvirki, druga pa z drobnjakom. Smukavc pa je enolončnica, pripravljena iz zeljnih ali radičevih listov, krompirja in česna ter zabeljena z zaseko. Idrijske gospodinje so jo pripravljale od pomladi in čez poletje iz zeljnih listov, na jesen in zimo pa iz ohrovta.

Odlične žlikrofe smo se naučili izdelati (in jih tudi pojedli) pri Kendovem Dvorcu.

Zgoraj naštete lahko poskusite v gostilni pri Škafarju, kjer najdete tudi tortico Rezi. Zakaj smo tako navdušeni nad njo? Puhasta borovničeva sladica je oblita s čokolado, na vrhu pa jo krasi prava idrijska čipka! No, ni čisto prava, saj jo lahko kar pojeste!

Slavna tortica Rezi z užitno čipko domuje v Gostilni pri Škafarju

Želodčke boste napolnili tudi v gostišču Barbara, ki ga najdete tik nad Antonijevim rovom. In ja, imajo tudi prave idrijske žlikrofe! Jed je pripravljena iz testa in polnjena s krompirjevim nadevom ter značilno oblikovana. Idrijčani od nekdaj radi postrežejo žlikrofe z bakalco, jedjo iz koštrunovega mesa in zelenjave. Mi smo si demonstracijo izdelave pravih žlikrofov ogledali v Kendovem dvorcu – več o njem pa v naslednji točki. Recept za prave idrijske žlirofe najdete TUKAJ.

Pravljični Kendov Dvorec

Tega sicer najdete v Spodnji Idriji, a verjemite, da je vreden obiska. Njegove korenine segajo v davno leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino reke Idrijce. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu minulih časov.

Če boste pri njih preživeli noč, boste imeli občutek, kot da ste se zbudili v nekem popolnoma drugem času. Sobe so namreč opremljene s starinskim pohištvom in domiselno poimenovane po članih Kendove rodbine. Očarali vas bodo tudi vrtovi, kjer poleti cvetijo hortenzije in se v senci stoletnih jablan lahko okrepčate z njihovimi dobrotami. In ja, tudi poroke znajo organizirati!

UNESCO Globalni Geopark Idrija

Območje Geoparka Idrija zavzema celotno občino Idrija. UNESCO Globalni Geopark Idrija je del projekta Danube Geotour in se sofinancira iz skladov Evropske unije (SERR, IPA). Mi smo idrijsko pustolovščino začeli v pravkar zgrajenem Geopark visitor centru. Tu odrasle in otroke čaka kup interaktivnih točk, kjer lahko spoznajo značilnosti geoparka. Območje Geoparka Idrija je geomorfološko izredno pestro. Občudujemo lahko visoke kraške planote, ki nimajo površinsko tekočih voda, presenečajo pa tudi z jamami, brezni in vrtačami.

Odkrivanje mestnih znamenitosti in posebnosti z aplikacijo Turf Hunt

Tehnologija je preplavila tudi življenja najmlajših, a ni treba, da je njen vpliv zgolj negativen. Z aplikacijo Turf Hunt, ki si jo lahko snamete na svoj telefon ali pa se najprej oglasite v TIC-u, boste jedro Idrije raziskali malo drugače. Aplikacija vas bo z namigi in izobraževalnimi informacijami vodila do različnih pomembnih točk v mestu. Med drugim je ena od postojank tudi obisk Čipkarske šole, kjer si boste ogledali, kako nastajajo idrijske čipke in nekaj vozlov naredili tudi sami!

Sprehod po Rakah do Divjega jezera

V senci krošenj se lahko vzdolž vodnega kanala Rake sprehodite iz mesta v objem zelene narave. Pot vodi do Divjega jezera, prvega slovenskega muzeja v naravi. Divje jezero je največja hidrološka posebnost Geoparka Idrija. Leži med jezom pri Kobili in sotočjem Idrijce z Zalo, ob cesti od Idrije proti Idrijski Beli. Divje jezero leži na nadmorski višini 330 metrov. Je posebne vrste kraški izvir, ki mu pravimo tudi vokliški izvir, očarala pa vas bo tudi njegova barva. Kako je jezero med letošnjim septembrskim obilnim deževjem upravičilo svoje ime, poglejte na videoposnetku TUKAJ. Na poti do tja pa si oglejte še Idrijsko kamšt. Slovi kot največje ohranjeno leseno vodno kolo v Evropi.

Ogled Klavž

Klavže so vodne pregrade v dolini Idrijce, Belce in Kanomljice, namenjene za plavljenje lesa. Zgrajene so bile za potrebe rudnika, saj začetka 20. stoletja za transport lesa ni bilo ustreznih gozdnih cest in prevoznih sredstev. Zato je bil najprimernejši način plavljenje po naravnih vodnih poteh. Danes sicer ne služijo več temu namenu, so pa odlična destinacija za krajši sprehod ali izlet s kolesom.

Vandranje po Gričih

Enodnevni izlet Vandranje po gričih društva Hudournik je namenjen družinam in individualnim gostom, ki želijo okušati lokalno kulinariko, doživeti in spoznati življenje ljudi z Idrijsko-Cerkljanskega podeželja ter uživati v lepotah neokrnjene narave.

Hiša zelišč

Na izletu obiščete lokalne ponudnike z Idrijskih Krnic in iz Šebrelj: Hišo zelišč (čaji in zeliščni izdelki), Kmetijo Pr’Kendu in Kmetijo na Krnicah (sirarstvo) ter Domačijo Polak v Šebreljah (suhomesnati proizvodi).

Kmetija na Krnicah in degustacija sirov Pr Krnčan

Na tem izletu so nas navdušili neverjetni razgledi na sosednje griče, prav posebno doživetje pa je tudi druženje z živalmi, ki jih najdete pri domačijah. In da o degustacijah sploh ne začnemo! 

Idrijske Krnice in čudovit razgled nad kmetijo.

Projekt Idrija izbrano, ki podpira domače obrti

In kaj od tam lahko odnesete domov? Kolektivna blagovna znamka Idrija izbrano je bila ustanovljena z namenom povezovanja lokalnih ponudnikov in skupnega predstavljanja široke palete kakovostnih izdelkov, pridelkov in storitev Idrijskega. Med prejemniki certifikata Idrija izbrano najdete odličen med, čaje z okoliških travnikov, jogurte in sire, ognjičevo mazilo, različne pletenine, seveda pa tudi čipko. 

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: 5 super idej za krompirjeve počitnice (pohitite, ker se nastanitve hitro polnijo!)

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Ideja za izlet: Osupljiva bolnica Franja in skok v Cerkno

Cerkno se nahaja na idrijski prelomnici, iz katere prihaja termalna voda, zajeta v edinih slovenskih termah v Julijskih Alpah. Odlično izhodišče za ogled najstarejše piščali na svetu in edinstvene partizanske bolnišnice, ki jo poznamo pod imenom bolnica Franja – po partizanski zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec.

Cerkno je pokrajina na prehodu alpskega in mediteranskega sveta z neprecenljivo kulturno dediščino. Če imate radi bele strmine, ste zagotovo že kdaj smučali v smučarskem centru Cerkno. Gotovo vam je poznana tudi cerkljanska laufarija, ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji. In zagotovo vam je na uho prišla tudi bolnica Franja. Čeprav Cerkno najpogosteje obiskujemo pozimi, pa je na teh koncih precej zanimivo tudi v toplejšem delu leta.

Pohodništvo, kolesarjenje in ribolov

Cerkno je kraj, ki leži v osrčju cerkljanskega hribovja v severozahodni Sloveniji. Ponuja ogromno možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. S svojimi zaobljenimi vrhovi in zelenimi dolinami je Cerkljansko odličen poligon za pohodništvo in kolesarjenje. Lahko se sprehajate ali kolesarite po urejenih sprehajalnih in kolesarskih poteh, se povzpnete na Porezen (1632 m) ali Blegoš (1563 m), igrate tenis, se naučite osnov nordijske hoje, lovite ribe v reki Idrijci ali si ogledate naravne in kulturne znamenitosti, ki jih v Cerknem in okolici ni malo.

Terme Cerkno – neokrnjena narava v srcu Slovenije

Izlet lahko podaljšate tudi na več dni. Za vse, ki ljubite naravo in radi aktivno preživljate prosti čas, je ponudba hotela Cerkno odlična izbira. Po vseh zgoraj naštetih aktivnostih se lahko v centru mesta sprostite v bazenu s termalno vodo, obiščete različne savne ali fitnes.

V bližini je možno obiskati tudi Partizansko bolnico Franja in arheološko središče Divje Babe.

Partizanska bolnica Franja

Partizanska bolnica Franja je simbol mednarodnega povezovanja in odpora proti fašizmu in nacizmu v času druge svetovne vojne. Ime je dobila po partizanski zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je kmalu po ustanovitvi prevzela mesto upravnice v bolnici.

Bolnica Franja predstavlja simbol slovenskega partizanskega zdravstva in priča o neverjetni humanosti in požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja v skrbi za ranjence. Kompleks Partizanske bolnice Franja sestavlja 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V ozki, težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem so jih gradili postopoma od decembra 1943 do maja 1945.

Bila je med najbolje opremljenimi skrivnimi partizanskimi bolnicami z operacijsko sobo, rentgenom, invalidskim domom in celo z električno centralo. Sprejela je lahko okoli 100 ranjencev, skupno pa se je v njej zdravilo 578, predvsem težjih ranjencev. Pod upravo “Franje” je spadalo tudi več dislociranih oddelkov za lažje ranjence. V vseh oddelkih se je zdravilo okoli 900 ranjencev raznih narodnosti.

Kako do tja? Od parkirišča do soteske Pasice je približno 10 minut hoje. Pot vodi ob potoku ter preko klančin, stopnic in lesenih mostov. Ob njej je postavljenih več pojasnjevalnih tabel z besedili v slovenskem in angleškem jeziku. Ogledi so individualni, vodene oglede pa ob doplačilu organizirajo samo za vnaprej najavljene skupine. Priporočamo primerno športno in pohodno obutev. Dobrodošli so tudi štirinožni prijatelji, vendar naj bodo na povodcu.

Arheološki park Divje babe

Cerkljansko imenujemo tudi »zibelka svetovne glasbe«, saj je bilo v jami Divje babe leta 1995 izkopano najstarejše glasbilo na svetu, 60.000 let stara Neandertalčeva piščal. Arheološki park Divje babe, ki leži v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita jama, v kateri so bile najdene kosti več kot 60-ih različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamena in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka.

Najznamenitejša najdba arheoloških izkopavanj v Divjih babah I je iz leta 1995, ko je bilo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU odkrito najstarejše glasbilo na svetu, ki ga je, izhajajoč iz konteksta najdbe, stratigrafske lege in časovnega okvirja, lahko izdelal le neandertalec. Najstarejše glasbilo na svetu hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.

Skok do Idrije

Obiščite še 20 km oddaljeno Idrijo, Unescovo mesto z dediščino rudnika živega srebra in zibelko znamenite idrijske čipke. Zakaj je vredna obiska in kaj vse tam lahko počnete, preverite TUKAJ.

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Izlet v idilo: V osupljiva Tolminska korita in na t’minsko friko

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Edini pravi recept: Tako nastanejo slavni idrijski žlikrofi

Idrija slovi po marsičem – od čipke, do rudnika živega srebra in Divjega jezera, do tradicionalnih idrijskih jedi, kot so ocvirkovca, smukavc in seveda – idrijski žlikrofi. Tokrat z vami delimo recept za prave idrijske žlikrofe, o vseh ostalih naštetih pa več lahko preberete TU.

Ste vedeli, da niso vsi žlikrofi tudi idrijski žlikrofi in da so samo izbrani žlikrofi – pravi idrijski žlikrofi? Ta kulinarična posebnost tega kraja je znana po vsej Sloveniji, a niso vsi pravi. Danes so celo pod evropsko zaščito. Nacionalno zaščito so prejeli leta 2002, evropsko pa januarja 2010. Certifikat za izdelavo idrijskih žlikrofov ima Društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi. Idrijske žlikrofe lahko izdelujejo le izdelovalci, ki upoštevajo določila iz elaborata o označbi tradicionalnega ugleda za idrijske žlikrofe.

Kakšni so pravi žlikrofi in kaj je v njih?

Žlikrofi so pripravljeni iz testa, polnjeni pa so s krompirjevim nadevom. So tudi prav značilno oblikovani. Idrijčani jih od nekdaj radi postrežejo z bakalco, jedjo iz koštrunovega mesa in zelenjave. Pri TIC Idrija so nam zaupali spodnji recept, v pravljičnem Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji, pa smo pred časom v družbi chefov Klavdija Piriha in Francija Pivka žlikrofe oblikovali tudi sami.

Chefa v Kendovem dvorcu Klavdij Pirih in Franci Pivk

RECEPT: PRAVI IDRIJSKI ŽLIKROFI

Edini pravi recept za izdelavo idrijskih žlikrofov gre po Pravilniku o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni ugled« za idrijske žlikrofe, tako:

Za pripravo idrijskih žlikrofov potrebujete:

1. Testo:

do 30 dag moke,
– 1-2 jajci,
– olje, voda ali mleko po potrebi, da je testo mehko.

2. Nadev:

– 50 dag krompirja,
– do 5 dag ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekljane slanine,
– do 5 dag čebule,
– drobnjak,
– majaron,
– črni poper,
– sol.

Postopek

1. Priprava testa

Iz moke, jajca in vode ali mleka zamesite testo, ki je mehkejše kot testo za rezance. Testo gnetite tako dolgo, da postane prožno, elastično in se ne prijema rok in deske. Če testo prerežete, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujete hlebček in ga pokrijete, da se ne izsuši. Pustite počivati najmanj pol ure. Tako pripravljeno testo nato na tanko razvaljate.

2. Priprava nadeva

Nadev za idrijske žlikrofe pripravite iz kuhanega krompirja, ki še toplega pretlačite. Pretlačenemu krompirju dodate sol in maščobo (ocvirki, zaseka, pražena slanina). Nato primešate praženo čebulo in začimbe (majaron, drobnjak, poper, sol). Vse sestavine dobro premešate in hitro ugnetete tako, da dobite voljno zmes. Nadev ne sme biti drobljiv, zato mu po potrebi dodajate maščobo. Iz nadeva oblikujte enakomerne, za lešnik velike kroglice, ki jih polagajte na testo.

3. Oblikovanje

Na razvaljano testo polagamo na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Nato testo med kroglicami prerežete po dolgem in počez. Testo vzvihate in med kroglicami stisnete, da se sprime in dobite ušesca. Zgoraj, v vsakega, vtisnete vdolbinico, tako, da se testo ne pretrga. Tako dobijo idrijski žlikrofi značilno obliko klobuka. Mere tipičnega idrijskega žlikrofa: 3 cm v dolžino in 2 cm v višino – višina se meri na sredini idrijskega žlikrofa, na robovih pa so malo višji. 

4. Kuhanje

Idrijske žlikrofe stresete v vrelo slano vodo, pomešate in pokrijete. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamete jih iz kropa in takoj postrežete.

5. Način serviranja

Idrijske žlikrofe lahko servirate kot samostojno jed in jih zabelite z ocvirki. Lahko jih ponudite z znano idrijsko omako bakalco, drugimi mesnimi omakami (politi s pečenkino omako, golažem, raznimi pečenkami), z gorgonzolo ipd. Pa dober tek!

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Idrija niso samo čipka in žlikrofi

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.