Evropa: Top destinacije za študentski žep

Evropa je res pestra. To so top evropske destinacije, ki obetajo obilo dogodivščin in so študentskemu žepu prijazne. Septembra je konec in študijsko leto se začenja, študentje pa že razmišljamo o naslednjih počitnicah. V študentskih letih so potovanja kar velik finančni zalogaj. Kljub temu se jim ne bi smeli odpovedati, saj je med študijem čas za odkrivanje sveta najprimernejši.

Preberi več

Obiščite sedem najlepših gradov v Sloveniji

Brez ideje za naslednji družinski izlet? To so najlepši gradovi v Sloveniji. Sedem njih! Gradovi prinašajo spomin na preteklost in burijo našo domišljijo. Zgodbe o princesah in vitezih, skrivnih hodnikih in vojaških obleganjih. Na sprehodu skozi prostor in čas se bo našlo nekaj za vsakega.

Grad Snežnik, Stari trg pri Ložu

Kateri so torej najlepši gradovi v Sloveniji? Grad Snežnik je bil postavljen med 10. in 11. stoletjem. Prva ideja obiska sedmih najlepših gradov v Sloveniji. Stoji pod Snežnikom. V čudoviti naravi in zraven jezera. Grad ima romantični pridih, zato je priljubljen prostor za poroke. Je muzej bivalne kulture 19. stoletja. Je eden redkih gradov v Sloveniji, ki ima ohranjeno originalno opremo. Zgrajen je bil z namenom zavarovanja trgovske poti med Kranjsko in Istro ter Kvarnerjem. 

grad sneznik stari trg pri lozu

Grad Rajhenburg, Brestanica

Rajhenburg stoji nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Obiskovalci se lahko seznanijo z zgodovino gradu in kraja. Grad gosti stalne in gostujoče razstave. Na grajskem dvorišču so poleti festivali, dogodki in gledališke razstave. Na gradu ohranjajo trapistovsko dediščino z dnevi čokolade, vina in likerjev ter mnogo drugega. V grajski kleti je galerija vina. Tam lahko obiskovalci poskusijo lokalna vina. V čokoladnici izdelujejo domačo brestaniško čokolado. Celotno izkušnjo dopolni kavarana. Tam lahko ob dobri kavi in ročno narejenim pecivom obiskovalci uživajo razgled na dolino reke Save.

grad rajhenburg brestanica

Predjamski grad, Postojna

Osemsto let star grad Erazma Predjamskega, slovitega viteza, je vklesan v živo skalo.  Grad je mešanica narave in človeških rok. Vpisal se je v Guinessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu. Obiskovalci lahko za popolno pravljično izkušnjo obiščejo še Postonjsko jamo.

Legenda o uporniškem vitezu

Legenda Erazma Predjamskega že stoletja buri domišljijo. Za gradom se skozi skalo vijejo tuneli. Skozi njih je Erazem Predjamski v svojem času odhajal na roparske pohode. Sprehodite se skozi grad po stopinjah vitezov in princes. Prisluhnite odmevu stopal po kamnitih tleh. Morda pa duh uporniškega viteza še vedno hodi po hodnikih gradu. Kdo ve?

grad jama postojna

Ljubljanski grad, Ljubljana

Ljubljanski grad je srednjeveška znamenitost Ljubljane. Stoji na Grajskem griču nad starim mestnim jedrom. Legenda pravi, da ga straži ljubljanski zmaj. Na grad se lahko obiskovalci odpravijo peš po sprehajalni poti ali pa z vzpenjačo. Grajski stolp je razgledna točka, s katere se vidi celotno mesto. Na gradu so razstave in kulturne prireditve. V času božičnih praznikov je grad osvetljen s pravljičnimi lučmi. Ob obisku Ljubljane je vzpon na grad nujen del izleta.

ljubljanski grad ljubljana

Blejski grad, Bled

Bled že sam po sebi spada med najbolj priljubljene destinacije v Sloveniji. Obvezni del izleta pa je seveda obisk Blejskega gradu. Na gradu gostje izkusijo pravo srednjeveško izkušnjo. Na gradu je muzej. Tam se obiskovalci lahko spoznajo z zgodovino kraja in gradu. Potem obisk grajske tiskarne, kjer hranijo rekonstrukcijo Guttenbergove lesene tiskalske stiskalnice. Grajska klet ponuja degustacijo lokalnih vin in izkušnjo stekleničenja vina. Po sprehodu po gradu se prepustite razvajanju v restavraciji Blejski grad s pogledom na otoček in Alpe.

blejski grad bled

Grad Otočec, Dolenjska

Grad Otočec je poseben zaradi dveh stvari. Prva, je edini vodni grad v Sloveniji. Druga, grad je hotel in v njemu lahko prenočite. Izlet na grad Otočec je aktivna in sproščujoča zabava za vso družino. Obiskovalci se lahko sprehodijo po slikovitem grajskem parku ob reki Krki ali pa na bližnjem igrišču igrajo golf. V grajski restavraciji vas bodo razvajali z lokalnimi okusi, primernimi za kralje. Zraven poskusite cviček iz grajske kleti. To vino je značilno za okoliš.

grad otocec otocec

Celjski grad, Celje

Stari grad Celje. Nekoč dom grofov Celjskih. Bili so najpomembnejša vladarska družina v slovenski zgodovini. Povzpnite se na Friderikov stolp. To je štirinadstropni obrambni stolp. Imenovan je po Frideriku II. Celjskem.  Legenda pravi, da je bil v stolpu zaprt. Če pozorno prisluhnete, po stolpu še vedno odmevajo njegovi klici na pomoč. Vsako zadnjo soboto v avgustu na gradu poteka program Živa zgodovina. Tam obiskovalci stopijo v preteklost in se podrobneje spoznajo z zgodovino mesta in gradu. Naslednja destinacija? Najlepši gradovi v Sloveniji!

celjski grad celje
FOTO: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Podčetrtek: So Terme Olimia edini razlog za obisk Kozjanskega?

Ljubljana: Tako lahko ujamete brezplačen ogled arheoloških najdb pod Erjavčevo cesto

Vas zanima, kaj se skriva pod Erjavčevo cesto in kaj tam počnejo arheologi? Potem se lahko ta teden podate na brezlačen voden ogled aktualnih arheoloških raziskav ob izkopavanjih pri Maximarketu in Cankarjevi ploščadi. Javna vodstva potekajo ob sredah in sobotah, vse do 10. aprila 2019.

Sprehod z arheologi skozi antično preteklost Ljubljane

Arheologi na Erjavčevi cesti vsak dan odkrivajo nove podatke o antični preteklosti tega dela Ljubljane. Tokratne raziskave v strogem središču mesta so prava osvežitev, saj imamo možnost ponovnega vpogleda v Emono znotraj njenih obrambnih zidov.

Zadnje čase so arheologi raziskovali predvsem emonska pokopališča, ceste in obrambne naprave, v zadnjih dneh pa se posvečajo izkopavanjem ene izmed večstanovanjskih hiš, ki jo imenujejo insula XXXVII.

Pridružite se javnim vodstvom

Če vas zanima, kaj nam trenutno odkrite ostaline pripovedujejo o življenju v Emoni, se lahko pridružite vodstvom z arheologi na terenu:

  • v sredo, 3. aprila, ob 11. in 15.30 uri
  • v soboto, 6. aprila, ob 11. uri
  • v sredo, 10. aprila, ob 11. in 15.30 uri

Zbor udeležencev je na ploščadi pri spomeniku Ivana Cankarja, pri vhodu 2 v Cankarjev dom. Število obiskovalcev na vodstvu je zaradi varnosti omejeno na 15. Na vodstvo pridite primerno obuti, v primeru močnega dežja pa ogled izkopavanj odpade, o čemer vas bodo pravočasno obvestili na Facebook strani (Ne)odkrita arheologija Ljubljane.

Prijave so obvezne, zbirajo jih na naslovu prijava@mgml.si, ali pa jih pokličite na 01 24 12 506 in si tako zagotovite svoje mesto v skupini. Prijave zbirajo od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure oziroma do zapolnitve mest.

Foto: Matija Lukić/(Ne)odkrita arheologija Ljubljane

Erjavčeva cesta – najdba dneva: Čudovito okrašena koščena lasnica, ki jo je v 3. ali 4. stoletju n. št. nosila ena izmed…

Objavil/a (Ne)odkrita arheologija Ljubljane dne Torek, 26. marec 2019

Ni treba daleč, Slovenija ponuja ogromno lepega

Ničkolikokrat se zgodi, da se pogovor o potovanjih, izletih in pohajkovanju po našem planetu začne z vprašanjema »kam?« in »kje?«. Odgovori so velikokrat izjemni in zelo različni ter s strani spraševalca zanimivi, do trenutka, ko nekdo odgovori, da je bil na izletu ali dopustu v Sloveniji.

Številni mladi se pri tem zdrznejo in vprašajo dotično osebo, če je upokojenec in zakaj prav Slovenija. Tako med njimi vlada razmišljanje, da je Slovenija zgolj za starejše, ki se z avtobusom odpravijo do različnih kotičkov naše domovine, kjer kaj dobrega popijejo ter pojejo, pri čemer po navadi poslušajo narodno-zabavno glasbo. Poleg tega moraš, če si »in«, potovati čim dlje iz Slovenije, saj se edino tam dogajajo prave stvari in lahko veliko več vidimo ter doživimo. Mladina torej izbira Avstralijo, Peru, Indonezijo itd. Pa mora biti temu res tako?

Začnimo že v šolah

Ob tem se mi poraja vprašanje ali številni res ne poznajo dovolj lastne domovine, njenih neokrnjenih naravnih lepot ter zgodovine in zgodb, ki jim jih ta ponuja. Vzroke za to lahko iščemo na različnih koncih, začenši z velikokrat suhoparnim poučevanjem zgodovine v osnovnih in srednjih šolah, kjer učitelji med poukom podajajo zgolj letnice in ponavljajo zgodovinska dejstva, ne da bi ta postavili v nek širši kontekst in jih učencem podali kot zgodbo, ki bi lahko spominjala na kak film o zgodovinskem spektaklu ali akcijski film, ki je mladim dandanes vsekakor bliže kot suhoparna monotonost dejstev. S tem zgodovina ne bi nič izgubila, temveč bi zgolj pridobila mlade nadobudneže, ki bi brskali po njej in se iz nje česa naučiti.

slovenija_shutterstock_467528636

Del odgovornosti za izletniško odklonilnost do Slovenije nosi tudi stroka, tako akademska kot turistična, ki nadaljuje tradicijo monotonega ter preživelega podajanja zgodovine in zgodb naše domovine. Vsak, ki pohajkuje po Sloveniji se ničkolikokrat sreča z monotonimi ter nezanimivimi informacijskimi tablami, ki prej odbijajo kot privlačijo, če kraj in tablo, zaradi slabe označenosti ali vzdrževanja sploh najde. Ali pa naleti na muzej, kjer vlada smrtna tišina in so na ogled v vitrinah postavljeni izjemni predmeti brez zgodbe in konteksta, pri čemer si lahko predmet razlagamo samo s pomočjo lastnega znanja, domišljije ali z omejenimi podatki iz informacijskih razlag. Velikokrat pa se zgodi, da naletimo tudi na zaklenjena vrata številnih cerkva in zgodovinskih zgradb, pri čemer ni v okolici nobene informacije, na koga naj se obrnemo, če si želimo zgradbo ogledati. Si to kraji polni zgodb in zgodovinskega pomena res zaslužijo?

So izjeme in te so izjemne

Nekateri kraji, njihovi prebivalci in lokalna turistična društva kažejo, da temu ni tako in so poskrbela za zelo dobe in izvirne primere zgodovinsko-turistične ponudbe. Tako mi, v hipu, na misel, brez posebnih preferenc ali prednosti, pridejo: zavod Parnas iz Roba, v občini Velike Lašče, ki so s svojo geološko potjo v Kobilji curek združili več znanstvenih disciplin in prikazali, da lahko naravno in zgodovinsko dediščino podamo obiskovalcu na več zanimivih in poučnih načinov; Galerija-Muzej Lendava, ki z gostujočimi razstavami akademsko priznanih avtorjev ter s svojimi odmevnimi likovnimi delavnicami oziroma kolonijami, privabljajo številne turiste in omogočajo tudi samemu mestu turistični zagon; Skupina STIK (Arheofakt), ki s svojimi številnimi dejavnostmi po vsej državi popularizirajo arheologijo in med katerimi je za širšo javnost najbolj zanimivo predvsem rekonstruiranje ter podoživljanje daljnih zgodovinskih obdobji; Fundacija Pot miru v Posočju, ki je na tej tematski poti uspešno združila Slovenijo in Italijo, kakor tudi pohodništvo in zgodovino Soške fronte. To so le nekateri izmed svetlih primerov.

Zato vsem, ki jih veseli raziskovanje ter doživljanje nekaj novega, skozi zgodovinsko prizmo, polagam na srce, da skupaj podpremo dobre prakse ter s kritičnim, a pozitivnim mišljenjem pokažemo pot tistim, ki so šele na poti do uspešnega prikaza zgodovine ter tako oživimo in iz pozabe potegnemo zanimive zgodbe, ki se bodo nekaterim zdele zanimivejše kot tiste, ki jih lahko doživijo daleč stran od Slovenije.

slovenija_shutterstock_486352519

Spomnimo se Karla X. Francoskega, ki je za svoj zadnji dom izbral Frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici, in mu s svojim obiskom in zavedanjem zagotovimo, da se njegova poslednja želja tudi v prihodnje uresničuje, ter da njegovi posmrtni ostanki ne gredo nazaj v Francijo, katera sicer zelo neutemeljeno, zahteva svojega poslednjega kralja. Obiščimo eno najpomembnejših železnodobnih najdišč v Evropi – Most na Soči, kjer nas pričakuje izjemna učna pot (Čez Most po modrost) in pokukajmo v življenje naših prazgodovinski (in kasnejših) prednikov. Ne pozabimo antične Petovione, ki je za časa obstoja bila svetovljansko mesto, ter po številu prebivalcev večja kot antični London (Londinium) in Dunaj (Vindobona). London je po številu prebivalcev Ptuj prekašal šele v srednjem veku (14. stoletje)!! Zagotovimo, da bo srce grofa Hanna Auersperga-Turjaškega, shranjeno na gradu Turjak, še naprej bílo. In nenazadnje odgovorimo na vprašanje zakaj se v grbu Škofje Loke »skriva« temnopolt moški.

To so le nekatere zgodbe, ki jih lahko postavimo ob bok komercialno uspešnejšim tujim. Podprimo in osvežimo jih, naučimo se česa iz njih, predvsem pa se končno zavejmo, da sosedova trava ni vedno bolj zelena!

Svoje mnenje z bralci portala Vandraj deli Tadej Curk.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.