Tega nikar ne pozabite spakirati, če se odpravljate na potovanje z otroki

Ko se odpravljate na družinske počitnice z otroki, se količina prtljage ne podvoji, ampak vsaj potroji. Četudi je novi potnik čisto majhen, zahteva kup pripomočkov in oblek. Tole je seznam potrebščin, ki vam zna priti prav na počitnicah z majhnim otrokom.

Ne glede na to, ali se na družinske počitnice odpravljate z dojenčkom, malčkom ali najstnikom, predvsem preverite, kako je z zavarovanjem in kakšen je dostop do zdravnika. Vse ostalo lahko nekako urejate tudi med potjo, če bi bilo nujno.

Za dojenčka

– Podloga za previjanje
– Tetra plenice
– Plenice za enkratno uporabo
– Krema za ritko
– Vlažilni robčki
– Sudocrem (mini pakiranje, ker nikoli ne veš, kdaj bo ritka vneta)
– Steklenička

Osebna higiena

– Milo
– Losjon oz. kremica (npr. za na morje za zvečer po kopanju, ko je koža razdražena od sonca)
– Brisača
– Sončna krema
– Fiziološka raztopina
– Zobna ščetka
– Krtača in špangice za punčke
– Bepanten
– Razkužilni robčki

Igrače

– Igrače za na pot (letalo, letališče, avto, ladja, avtobus, …) naj bodo nove oz. take, ki jih že dolgo niso videli, da jim bodo zanimive. Za večje otroke so super kakšni delovni zvezki z nalepkami
– Igrača za spanje (v avtu in na destinaciji)
– Družabne igre
– Igrače za vodo/sneg/pesek… odvisno od destinacije

Hrana

Ko potujete z otroki, je pomembno, da imate ves čas s sabo vodo. Super je tudi v nahrbtniku vedno imeti kakšne prigrizke. Načeloma se hrana povsod lahko kupi, manjši problem je lahko le pri uvajanju goste hrane.

Če vidite težavo, pripravite vnaprej:

– Kašice za zjutraj in zvečer
– Sadne in zelenjavne kašice
– Prepečenci, grisini, piškotki
– Lonček za pitje ali flaška
– Slinček (vsaj 3x)
– Žlička (ni nujno)

Zdravila

Pri zdravilih se o primernih izdelkih za določeno starost pogovorite s farmacevtom.

– Termometer
– Svečke ali sirup za zbijanje vročine
– zdravilo za drisko (probiotike) in proti zaprtju (laktuloza, glicerinske svečke)
– Zaščita pred insekti
– Zdravilo za alergijo
– Obliži (za rane ali morebitne žulje)
– Citatridina sprej (podobno kot bivacin)

Več o potovalni lekarni si preberite: Potovalna lekarna: Katerih 10 stvari ne smete pozabiti spakirati

Oblačila

Pri počitnicah z otroki velja pravilo glede oblek, da je bolje imeti več kot manj. Zato računajte več rezervnih kompletov.

– Spodnje hlače, spodnje majice, nogavice
– Hlače in majice (glede na vreme)
– Kopalke oz. smučarski komplet, odvisno od destinacije
– Pižama
– Kopalni plašč
– Kapa, šal, rokavice, bunda (po potrebi)
– Vsaj dva para čevljev (da se jih menjava, če se zmočijo, da ne pride do žuljev…)

Preverite zanimive ponudbe za družinske počitnice, kjer 2 otroka bivata gratis, TUKAJ.

PREBERITE ŠE: Nasvet iz prve roke: Kako na potovanje z majhnim otrokom

Foto: Unsplash

Od Ljubljane do Malezije: 15-dnevna pustolovščina z otroki #POTOPIS

Jasna Mehle je že izkušena družinska popotnica! Občudovali smo že njen potopis po Mehiki, tokrat pa se je s svojimi tremi sinovi podala na popotovanje po Maleziji. Uživajte v njenem potopisu!

Malezija je tako raznolika država, da bo navdušila tudi otroke! Midva sva najine tri male raziskovalce popeljala vse od modernega glavnega (vele)mesta do prave džungle, vmes pa smo si ogledali čudovite pokrajine nasadov čajev in odkrivali morski svet ob majhnem rajskem otočku.

Kuala Lumpur

Zakaj Malezija?

Naj najprej povem, zakaj sva se odločila ravno za Malezijo. Že po nekaj ogledanih vlogih sva vedela, da bi znalo biti potovanje po Maleziji zelo pestro in zanimivo tudi za otroke, saj je dežela naravnih in kulturnih kontrastov. Ko sva naredila še cenovni pregled letalskih kart, nastanitev, hrane in najema avtomobila, pa je bila odločitev sprejeta. In ta je bila več kot pravilna, saj je potovanje preseglo prvotna pričakovanja.

Cameron Highlands

Pred odhodom

Preden vam predstavim potopis po dnevih, bi omenila, da smo po Maleziji potovali v poletnem času (julij, avgust), ko je ugodnejša klima na vzhodnem delu države. Če se tja odpravljate v zimskem času, pa vam priporočam, da naš drugi del poti malo prilagodite in raziščete zahodni del (npr. Penang in Langkawi).

Pred odhodom se glede cepljenj in ostalih zadev, kot je npr. obrazec ob vstopu v državo, informirajte na spletnih straneh https://zdravinapot.si/malezija/ in https://www.gov.si/drzave/malezija/. Mi se za cepljenje nismo odločili, ker se nam ni zdelo potrebno, vendar se glede tega seveda odločite sami.

Taman Negara

Za lažjo organizacijo vam zapišem še, kaj vse smo mi uredili pred samim potovanjem (poleg letalskih kart in nastanitev): turistično zavarovanje, riziko odpovedi, seznam nastanitev z vsemi kontaktnimi podatki, kopije potnih listov, eSIM (aplikacija Lyntel), aplikacija Grab (za naročanje prevoza in hrane), rezervacija parkirišča pri letališču Jožeta Pučnika (Parking Ahčin), obrazec za vstop v Malezijo in notranji let Kota Bharu – Kuala Lumpur (Malaysian Airlines).

Perhetian islands

Potopis po dnevih

1. dan: Letališče Jožeta Pučnika – Istanbul – Kuala Lumpur

Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj, avto pustili pri Parking Ahčin, oni pa so nas s kombijem zapeljali na letališče. Parking Ahčin se nahaja le nekaj kilometrov stran od letališča in je cenovno veliko ugodnejši kot parkirna hiša na letališču.

Na letališču.

Po dvournem letu smo pristali v Istanbulu, tam počakali tri ure in nato odleteli proti glavnemu mestu Malezije, Kuala Lumpurju. Letalske karte smo kupili že januarja, in sicer direktno pri Turkish Airlines. Ko kupite karte, lahko naknadno označite tudi vrsto menija (otroški, vegetarijanski, brezglutenski ipd.).

Postanek na letališču v Istanbulu.

2. dan: Kuala Lumpur

V Kuala Lumpurju smo pristali ob osmi uri zjutraj, preko Grab-a naročili prevoz do centra, ki traja cca. eno uro (odvisno od gneče), in že dopoldne prišli do naše nastanitve. Ker stanovanje še ni bilo pripravljeno (pri večini nastanitev je šele okoli 15. ure, lahko pa tam pustite kovčke), smo se najprej malce sprehodili po mestu.

Ohladitev z mangovim napitkom.

V Kuala Lumpurju je res kar huda vročina, predvsem zaradi visokega deleža vlage v zraku, zato smo se najprej ohladili z mangovim napitkom, zavili še v supermarket, kjer smo nakupili nekaj hrane, in se nato končno napotili v naše stanovanje. Kot lahko vidite na spodnjih slikah to ni bilo običajno stanovanje, ampak hkrati tudi igralnica. V Kuala Lumpurju lahko namreč najdete kar nekaj stanovanj, ki so namenjena prav družinam z otroki (mi smo bili TUKAJ). Si lahko kar predstavljate, kako so bili nad stanovanjem navdušeni otroci!

V Kuala Lumpurju je na voljo precej stanovanj namenjenih družinam z otroki.

Ko smo razpakirali, smo se šli ohladit v bazen, ki je skupen vsem stanovalcem. Po plavanju pa smo pojedli večerjo in se odpravili spat.

V ozadju levo vidite Merdeko 118 (2. najvišja stavba na svetu).

3. dan: Kuala Lumpur (Petronas Towers in budistični tempelj)

Vstali smo kar precej pozno dopoldne in se najprej dobro najedli. Potem smo zavili v bližnjo kavarno, od tam pa smo se z Grab-om zapeljali do KLCC Parka. Gre za park, ki se nahaja tik ob najvišjih dvojčkih na svetu, imenovanih Petronas Towers (višina: 451, 9 m).

Čez park vodijo sprehajalne poti, v njem pa najdete tudi otroško igrišče in plitek bazen z vodometi. Uporaba bazena je brezplačna, vendar je zaradi čiščenja ob ponedeljkih zaprt. Mi smo imeli tako »srečo«, da smo park obiskali ravno v ponedeljek, zato smo kopanje v bazenu prihranili za zadnje dni potovanja, ko smo se vrnili nazaj v Kuala Lumpur.

Planiranje ogledo za prvi dan.

Kar precej turistov se odloči, da si dvojčka ogledajo tudi znotraj in se z dvigalom zapeljejo do mostu, ki povezuje obe stolpnici (86. nadstropje). Mi se za to opcijo sicer nismo odločili, so nas pa opozorili, da je karte za notranji ogled potrebno kupiti že kar nekaj dni prej.

Petronas Towers – najvišja dvojčka na svetu.

Po ogledu Petronas Towers smo se še malo sprehodili po okolici, saj se dvojčka nahajata v najbolj prestižnem in modernem delu mesta. Nato smo naročili Grab, ki nas je zapeljal do budističnega templja, imenovanega Thean Hou Temple. Tempelj je res lepo okrašen, pravijo pa, da si ga je morda še lepše ogledati tik preden se znoči, ko se v lampinjončkih prižgejo lučke.

Thean Hou Temple (budistični tempelj).

Pri templju smo se ohladili z ognjičevim ledenim čajem in se odpravili nazaj v naše stanovanje. Pred večerom smo šli še na bazen, nato pa na večerjo. Le deset minut hoje stran od naše nastanitve se namreč nahaja slavni Jalan Alor Food Street, kjer kar mrgoli uličnih ponudnikov hrane (kitajska, tajska, vietnamska, indijska itd.). Mi smo si hrano vzeli kar na več stojnicah, ker je bila izbira res velika.

Večerja na Jalan Alor Food Street.

Po večerji smo se odpravili nazaj k Petronas Towers, saj tam vsak večer ob 21. uri fontano obarvajo raznobarvne luči, vodni curki pa »plešejo« v ritmih glasbe.

Večerni ogled Petronas Towers, pod katerima fontana »zapleše« v ritmih glasbe.

4. dan: Kuala Lumpur (Batu caves in kitajska četrt)

Četrti dan smo začeli z ogledom hindujskega templja Batu caves, ki se nahaja v jami sredi griča. Ob vznožju griča stoji 42 metrov visok kip hindujskega boga Murugana, kjer se začne vzpon po raznobarvnih stopnicah, ki vodijo do jame. Po poti smo srečali veliko hindujskih vernikov in pa tudi opic, ki se kar prosto sprehajajo med obiskovalci. Med ogledom templja smo opazovali verske obrede in navade hindujcev, si pa lahko mislite, kaj oziroma kdo je otrokom najbolj ostal v spominu – seveda, opice!

Hindujski tempelj Batu caves.

Po ogledu templja smo se z Grab-om zapeljali do kitajske četrti. Tam smo se najprej najedli v eni izmed uličnih restavracij, nato pa smo si ogledali znamenite poslikave na Petaling street.

Ob vzponu po stopnicah smo se zaklepetali z družino iz Indije.

 

Po templju se prosto sprehajajo opice.

 

Sprehod po kitajski četrti.

V bližini se nahajata tudi zunanja in notranja tržnica, kjer smo nakupili nekaj spominkov in poskusili mochi in durian (najbolj znan malezijski sadež). Durian nas ni najbolj prepričal, je bil pa bolj kot okus moteč njegov vonj. Seveda pa ne pozabite, da smo si ljudje različni, tako da ga le poskusite, morda vam bo pa všeč!

Notranja tržnica.

Zadnji večer v Kuala Lumpurju smo zaključili z nočno vožnjo z avtobusom po mestu (KL City Of Lights Tour). Tako smo si mesto ogledali še z druge perspektive. V primeru, da se odločite za ta avtobus, si karte rezervirajte najmanj dva dni prej, na zbirno točko pa pridite že vsaj eno uro prej, da si zagotovite mesto na zgornjem, odprtem delu avtobusa. Teh mest se namreč ne da v naprej rezervirati.

Ulične poslikave na Petaling Street.

5. dan: Kuala Lumpur – Malacca

Peti dan se je naše pravo potovanje šele začelo. Zjutraj smo zložili oprano perilo (izkoristili smo pralni stroj, ki smo ga imeli v stanovanju), spakirali in vse pospravili, potem pa se je Klemen odpravil do pisarne Wahdah, kjer je prevzel avto, ki smo ga najeli za naslednjih sedem dni. Najem avta smo uredili že dva meseca pred odhodom na potovanje, ceno najema pa sem zapisala spodaj, pri zadnji točki potopisa. Medtem, ko je šel Klemen po avto, smo mi izkoristili čas za zadnji skok v bazen.

V sobi smo imeli tudi pralni stroj.

Na pot smo se odpravili okoli poldneva in do mesta Malacca potovali dobri dve uri. V Kuala Lumpurju je bilo na cesti kar precej hektično, preostali del poti pa ni bilo nikakršnih posebnosti. No, razen tega, da se tam vozi po levi strani ceste! Pa še en napotek za tiste, ki boste najeli avto – na cestninah se ne da plačevati z denarjem, zato si pred odhodom na bencinski črpalki kupite kartico, ki jo lahko tam ali v trgovini 7-Eleven tudi napolnite. Na spodnji sliki pa z vami delim še naš načrt poti.

Ko smo prispeli v Malacco, smo se najprej na hitro ustavili v našem novem stanovanju (tukaj), potem pa se kar takoj peš odpravili v center. Ker smo bili že zelo lačni, smo se okrepčali v restavraciji Geographer Cafe.

Tam smo res dobro jedli, pa tudi sam ambient nam je bil všeč. Po kosilu smo se sprehodili po mestu in občudovali arhitekturni preplet azijske in evropske kulture.

Sprehod po ulicah Malacce – mesto, kjer se srečata azijska in evropska arhitektura.

Znameniti Dutch square.

6. dan: Malacca

Dan smo začeli s kavo in palačinkami v The Daily Fix Cafe, nato pa se odpravili v hipermarket nakupit hrano za naslednjih nekaj dni. Popoldne smo se zapeljali še do obalnega pasu, kjer so se otroci zaigrali z mivko, in si ogledali znamenito mošejo na vodi (Floating Mosque).

Znamenita mošeja na vodi.

Obalni del Malacce

Pozno popoldne smo naredili še en krog po centru, šli na sladoled in kavo, zvečer pa že pakirali za naslednji dan, ko nas je čakalo kar nekaj ur vožnje v notranjost države.

7. dan: Malacca – Cameron highlands (Tanah Rata)

Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj. Namenjeni smo bili v Cameron highlands, ki je znano po nasadih čajev. Tam se čas kar malo ustavi, mestno vročino pa zamenja malce hladnejše podnebje. Že pot do tja je pravo doživetje, saj pokrajina postaja vse bolj poraščena z gozdovi in nasadi, ob cesti pa domačini prodajajo razno zelenjavo in sadje, ki sta seveda zamikali tudi nas. En sadež si bodo otroci zagotovi zapomnili, in sicer mangosteen, saj jim je bil zelo všeč.

Degustacija sadja po poti v Cameron highlands.

Po skoraj šestih urah vožnje smo prispeli v majhno mestece Tanah Rata. To lokacijo smo si izbrali, ker se v bližini nahajata dve najbolj znani čajni hiši z nasadi čajev. Najprej smo se razpakirali (nastanjeni smo bili tukaj), potem pa se na hitro sprehodili po mestecu.

Majno mestece Tanah Rata.

8. dan: Cameron highlands (nasadi čajev)

Že zgodaj zjutraj smo se z avtom zapeljali do bližnjega nasada čajev. Pot smo začeli pri Tea House 2 in tam najprej spili masala čaj, ki nam je bil vsem zelo všeč. Čajna hiša ponuja tudi druge vrste čaja, kavo in tople jedi.

Na blagajni smo kupili vstopnice (2 € za vse skupaj) in nato pričeli z ogledom. Od Tea House 2 do Tea House 1 (in obratno) vodijo urejene poti med nasadi, lahko pa se po njih zapeljete tudi z mini avtobusom ali s štirikolesnikom. Nekje na polovici poti stoji znameniti napis »CAMERON VALLEY TEA«, pod njim pa so ravno v času našega obiska gradili tudi nov lokal z igriščem.

Cameron Highlands

Razgledi na nasade čajev res očarajo, zato smo se tam zadržali dobri dve uri. Po sprehodu smo si privoščili še en čaj, nato pa se odpravili nazaj v stanovanje skuhat kosilo. Popoldne smo imeli namen obiskati še eno (bolj) znano čajno hišo BOH, vendar se je pot do tja že v Tanah Rati povsem ustavila. Google maps nam je izračunal, da naj bi pot do tja trajala kar dve uri. Najprej smo mislili, da je bil zastoj zaradi prometne nesreče, vendar so nam domačini pojasnili, da je ob vikendih do BOH-a vedno velika gneča in jo je zato boljše obiskati med tednom ali pa med vikendom zgodaj zjutraj. Ker bi v BOH prišli prepozno, smo se odločili, da gremo na popoldansko čajanko kar v bližnjo kavarno.

Pa veste, kdo je na tem območju Malezije začel s tradicijo nasadov čajev in čajank? Med letom 1824 in 1957 so Malezijo zasedli Angleži in tukaj zaradi ugodnih razmer začeli saditi čaj. Vpliv Angležev pa je v Tanah Rati opazen tudi v arhitekturi.

9. dan: Cameron highlands – Taman Negara (Kuala Tahan)

Pred nami je bila zopet malce daljša vožnja, in sicer nas je pot vodila v džunglasti del države, v nacionalni park Taman Negara. Tam se razprostira en najstarejših gozdov na svetu, v njem pa še vedno živijo malezijski domorodci.

Postanki za malico na poti v malezijsko džunglo.

Pot je trajala približno štiri ure, se je pa iz ure v uro vse bolj občutila temperaturna razlika. Postajalo je vse bolj vroče. Nastanili smo se v vasici Kuala Tahan, in sicer tokrat kar v guest house-u (tukaj). Ker je vasica res majhna, izbira nastanitev ni velika, imajo pa trgovinice, restavracije in pralnice.

Sprehod po vasici Kuala Tahan.

Kot običajno, smo se prvi dan le na hitro sprehodili naokoli, si v agenciji (Taman Negara Tour) rezervirali izlet k domorodcem za naslednji dan, pred večerom pa šli še na večerjo v restavracijo na vodi (»floating restaurant«).

10. dan: Taman Negara (viseči mostovi in obisk domorodcev)

Jutro smo začeli z zajtrkom in kavo, potem pa smo se odpravili proti reki. Po poti čez vasico smo srečali tudi šolarje, ki so se ravno pripravljali na začetek pouka. Zanimivo je, da jim je angleščina kar dobro tekla, vsaj osnovna komunikacija, tako da smo z njimi lahko malo poklepetali.

Zajtrk in kava pred izletom v džunglo.

Ko smo prišli do reke, smo jo s čolnom prečkali in nato po nekaj minutah hoje prišli do vstopne točke v džunglo. Tam smo plačali vstopnino (3 € za vse skupaj) in se po urejenih poteh odpravili na raziskovanje. Celotna krožna pot traja približno dve uri, seveda odvisno od tega, koliko se vmes ustavljate. Otroci so bili najbolj navdušeni nad zlatim monitorjem, ki smo ga komaj opazili med listjem, in nad visečimi mostovi.

S čolnom po reki v džunglo.

Čez džunglo vodijo urejene poti.

Na raziskovanje po džungli se lahko odpravite tudi preko agencije in imate tako zraven še vodiča. Možen je tudi nočni sprehod ali pa celo noč (kampiranje) v džungli.

Del poti je speljan po visečih mostovih.

Ko smo se vrnili s pohoda, smo v sobi na hitro nekaj prigriznili, nato pa se odpravili na zbirno točko za izlet, kjer so nas opremili z rešilnimi jopiči. S čolni smo se namreč odpravili do malezijskih domorodcev, natančneje do plemena Orang Asli. Tam nam je vodič predstavil njihov način življenja, ogledali smo si lesene koče, v katerih živijo, nam pokazali, kako zanetijo ogenj, razložili posamezne funkcije žensk in moških v plemenu in na koncu še pokazali, kako s pihanjem strupenih puščic lovijo živali. V tem sta se preizkusila tudi Jaka in Klemen.

Obisk plemena Orang Asli, kjer smo izvedeli, kako dandanes živijo domorodci.

 

Obisk plemena Orang Asli, kjer smo izvedeli, kako dandanes živijo domorodci.

Pihanje strupenih puščic v tarčo.

Po ogledu smo se vrnili nazaj v čoln, kjer so vse naše stvari pospravili v nepremočljive vreče, saj nas je čakala zelo zabavna vožnja nazaj. S čolnom so nas namenoma čez brzice peljali tako, da smo bili že po nekaj zavojih popolnoma mokri (vse do gat!), kar je izlet še dodatno popestrilo in dodalo tisto piko na i. Cena izleta je bila 50 € za vse skupaj.

Z izleta smo se vrnili mokri do gat.

Ker smo se z izleta vrnili malo pred večerom, naslednje jutro pa smo se imeli namen že zgodaj odpraviti na pot, smo mokra oblačila pustili kar v agenciji, saj ti tam za nekaj evrov oblačila operejo in posušijo v sušilnem stroju (v zraku je preveč vlage, da bi jih sušili zunaj).

Pad thai tik ob džungli (2€).

11. dan: Taman Negara – Kuala Terrenganu

Zjutraj smo prevzeli oprana oblačila in se z avtom namenili proti V obali Malezije. Vožnja je trajala do poznega popoldneva, vendar smo vmes naredili kar nekaj daljših postankov. Se je bilo pa prav užitek peljati med nasadi palm, medtem ko so cesto prečkali tapirji, opice plezale po električnih kablih napeljanih nad cesto, vmes pa nam je pred avtom pot sekala še ena precej dolga kača. V glavnem, vožnja je bila pravo doživetje!

Cesto so nam prečkali tapirji, opice in kača.

Ko smo prispeli do obale, smo želeli obiskati še Terrenganu State Museum, vendar smo bili prepozni, saj so ga ravno zaprli. Zato smo se odločili, da se zapeljemo kar proti naši nastanitvi, se po poti ustavili še na plaži in na kavi, potem pa le prispeli v prelepo hiško. Ta nastanitev nam je bila tako všeč, da nam je bilo naslednje jutro prav žal, da nismo tam ostali še kakšen dan (nastanjeni smo bili tukaj).

Znameniti most v Kuala Terrenganu.

Midva na kavo, otroci na plažo.

12. dan: Kuala Terrenganu – Kuala Besut – Perhentian islands (Besar)

Že zjutraj smo se z avtom zapeljali v slabe dve uri oddaljen Kuala Besut, od koder čolni vozijo na Perhentian islands. Preden smo se vkrcali na čoln, smo avto predali gospodu z agencije, pri kateri smo ga najeli (Wahdah). Potem smo kupili karte za čoln (45 € povratna za vse skupaj) in se odpeljali dobre pol ure stran na Perhentian islands.

Avto smo vrnili in se s čolnom odpravili na otok.

Zajtrk (papaja in pitaja).

Perhentian islands sestavljata dva otoka, manjši Kecil in večji Besar. Kecil naj bi bil malce bolj turističen, za oba pa je značilno, da je njihovo edino prevozno sredstvo čoln (water taxi), s katerim te vozijo z enega otoka na drugega ali pa z ene plaže na drugo. Mi smo si nastanitev izbrali na J delu Besarja, ker je tam bolj malo turistov in posledično zelo mirno. Odločili smo se za Arwana resort z vključenim zajtrkom, imajo pa na voljo tudi druge, bolj preproste nastanitve.

Prihod na otok Besar (Perhentian islands).

Ko smo prišli na otok, smo šli najprej na plažo in že takoj ugotovili, da si za zadnji del potovanja nismo mogli izbrati boljše lokacije. Dan smo preživeli na plaži, se sprehodili po zalivu in se kopali v bazenu.

Zaliv na J delu otoka Besar.

V resortu smo imeli tudi bazen.

Na večerjo smo se odpravili kar bosi, saj je bila restavracija na plaži (B`first Cafe). Tam so vsak večer na žaru pekli sveže ulovljene ribe, škampe ipd., na izbiro pa so tudi druge jedi (npr. pad thai, fried rice …). Glede na to, da se restavracija nahaja na otoku, smo pričakovali višje cene kot na celinskem delu Malezije, vendar so bile tudi tukaj cene precej nizke (2-3 € za pad thai, 1 € za sveže iztisnjen ananasov sok).

Večerja na plaži.

13. dan: Perhentian islands (Besar)

Po zajtrku smo na recepciji prosili za water taxi (lahko ga naročite tudi kjerkoli drugje na plaži, ker je v zalivu kar nekaj ponudnikov) in se zapeljali na drugo stran otoka, na sanjsko plažo Turtle beach. Voda tam je tako zelo čista in prav neverjetno modro-zelene barve, zato je primerna za snorklanje. Z voznikom čolna smo se zmenili, da nas pride iskat čez štiri ure, medtem pa uživali v vodi. Klemen in Jaka sta že po nekaj minutah v morju zagledala malega morskega psa (cca. 30 cm), midva z Majem pa sva opazovala raznobarvne ribe in korale.

Z water taxijem smo se zapeljali na drug konec otoka, na plažo Turtle beach.

Ko smo se vrnili nazaj v resort, smo v sobi malo prigriznili (nekaj hrane smo si prinesli kar s kopnega), potem pa preostanek popoldneva preživeli v našem zalivu. Šli smo na sladoled in ocvrte banane, seveda pa so mulčki želeli tudi na bazen. Pozno popoldne je na plaži namreč tako močna oseka, da se je praktično nemogoče kopati v morju.

Prigrizek na plaži – ocvrte banane.

Večer smo zopet preživeli na plaži, in sicer v isti restavraciji kot prejšnji večer. Zgoraj nisem omenila, da se tam na hrano čaka po cca. eno uro, tako da smo ta čas vedno izkoristili za igro v mivki.

Vsak večer smo preživeli na plaži pred restavracijo.

14. dan: Perhentian islands (Besar)

Dan smo začeli z obilnim zajtrkom, nato pa se sprehodili na drug konec zaliva. Tam smo se prejšnji dan z gospodom, ki sicer organizira skupinske izlete, dogovorili, da nas za 30 € odpelje na »private tour«. V ceno je bil vključen obisk treh glavnih točk za snorklanje.

Najprej smo se zapeljali na »turtle point«, kjer smo med plavanjem opazovali morske želve. Sledil je »fish point«, ki se nahaja na Keke beach. Tam smo poleg majhnih raznobarvnih ribic končno vsi videli tudi male morske pse. Med njimi smo plavali skoraj eno uro, nato pa si na plaži privoščili kokos. Nazadnje smo se zapeljali še do »shark point-a«, vendar so bile tam bolj zanimive ribe in korale kot pa morski psi, saj jih je bilo na Keke beach precej več. Nam je bil pa postanek na tej točki všeč zato, ker smo lahko zaplavali do samotnega zalivčka, kamor se peš ne da priti. Tam smo občudovali naplavljene korale in školjke. Po cca. treh urah pa smo se polni lepih vtisov zapeljali nazaj v naš zaliv.

Snorklanje med malimi morskimi psi.

Obvezno na kokos (Keke beach).

Popoldne smo preživeli na plaži, gradili gradove iz mivke, jedli ocvrte banane in seveda skakali v bazen. Večer smo zopet preživeli v restavraciji B`first Cafe, po večerji pa so v resortu pripravili predstavo z ognjem.

Večerna predstava z ognjem v resortu.

14. dan: Perhentian islands – Kota Bharu – Kuala Lumpur

Žal je prišel dan, ko smo morali zapustiti otok. Res nam je bilo težko oditi in bi z veseljem ostali še nekaj dni. Smo imeli pa čoln za nazaj šele ob 12. uri, zato smo celotno dopoldne izkoristili za kopanje. Čoln nas je nato zapeljal do Kuala Besuta, kjer smo nakupili nekaj spominkov in pojedli kosilo.

Nakup spominkov.

Ob 15. uri smo naročili Grab in se odpeljali na letališče v Kota Bharu. Let do Kuala Lumpurja je trajal eno uro, še dodatno uro pa smo potrebovali za vožnjo z Grab-om do centra Kuala Lumpurja, kjer smo bili nastanjeni. Iz Kota Bharu bi se v Kuala Lumpur lahko vrnili tudi z nočnim avtobusom, ki za pot potrebuje osem ur.

V Kuala Lumpurju smo se zvečer le še sprehodili do trgovine po nekaj hrane, potem pa se hitro odpravili spat.

Večerni Kuala Lumpur.

15. dan: Kuala Lumpur

Po dveh tednih je prišel na vrsto deževen dan, zato smo dopoldne najprej izkoristili za igralnico v zgradbi, kjer smo bili nastanjeni. Ko je dež malo ponehal, smo šli v kitajsko četrt in tam spili čaj, se sprehodili po stojnicah, degustirali razne napitke in jedi, Maj pa je v slikarskem ateljeju ustvaril sliko.

V kitajsko četrt na čaj in ustvarjanje.

Popoldne se je prikazalo sonce, zato smo se šli ohladit v bazen, zvečer pa smo se vrnili na Jalan Alor Food Street, kjer smo pojedli še zadnjo večerjo v Maleziji.

Večerja na Jalan Alor Food Street.

16. dan: Kuala Lumpur – Istanbul

Čas je bil za pakiranje in odhod domov. Ker pa smo imeli let šele zvečer, smo večino dneva ostali v Kuala Lumpurju. Najprej smo še zadnjič skočili v bazen, potem pa se vrnili v park pred Petronas Towers (KLCC Park). Spet smo imeli tako »srečo«, da smo bili tam na ponedeljek, ko so bazenčki in vodometi v parku načeloma zaprti, ampak smo ujeli še zadnjih 20 minut preden so se lotili čiščenja. Tako so imeli otroci lahko še malo vodne zabave, potem pa je kar naenkrat začelo močno deževati, zato smo z vsemi kovčki obtičali pod majhno strešico v parku. Ker smo tam izgubili kar nekaj časa, smo si kosilo preko Grab-a naročili kar v park.

Pozno popoldne smo se z Grab-om zapeljali na letališče in zvečer odleteli proti Istanbulu.

17. dan: Istanbul (ogled mesta) – Ljubljana

Ker smo leteli proti zahodu, smo bili ob 4. uri zjutraj po lokalni času že v Istanbulu. Otroci so na letališču še malo odspali, ob 8.30 pa smo se odpravili na šesturni izlet po Istanbulu. Izlet je popolnoma brezplačen, v ceno pa so vključeni prevoz v center in nazaj, vodenje, zajtrk in kosilo. To opcijo izleta ponuja letalska družba Turkish Airlines v primeru, da imate daljši postanek na letališču (najmanj 6 ur). Ko kupujete letalsko karto, vam že zraven dopišejo, če je možnost izleta (touristanbul), vse ostalo pa potem uredite na Turkishevem okencu na letališču v Istanbulu. Izbirate lahko med različno dolgimi izleti, so pa v brošuri za vsak dan razpisani drugačni programi za izlet.

Pri Turkish Airlines smo izkoristili opcijo touristanbul (brezplačen izlet po Istanbulu).

Pri Turkish Airlines smo izkoristili opcijo touristanbul (brezplačen izlet po Istanbulu).

Ko smo se vrnili z izleta, smo čas do leta v Ljubljano izkoristili v igralnici na letališču. Proti večeru pa smo odleteli nazaj v Slovenijo, kjer nas je na letališču s kombijem že čakala gospa s Parking Ahčin, ki nas je zapeljala do našega avta. In tako smo v poznih večernih urah že zaspali v domači postelji.

Koliko stane takšno potovanje?

Za lažjo predstavo glede finančnega vidika potovanja, sem spodaj zapisala še nekaj malega o cenah v Maleziji.

Malezijska denarna valuta se imenuje malezijski ringgit. Mi denarja nismo menjavali v menjalnicah, ampak smo ga dvigovali z bankomata ali pa plačevali z bančno kartico. V Malacci smo se malce bolj založili z gotovino, ker je bilo potem v Cameron highlands, Taman Negari in na otoku veliko manj možnosti za uporabo kartice. Na Perhentian islands pa se plačuje izključno z gotovino.

CENE V MALEZIJI:

– letalska karta: 700 € / osebo (v drugih terminih jih dobite tudi po nižji ceni)

notranji let (Kota Bharu – Kuala Lumpur): 22 € / osebo

– nastanitve: 40 € (stanovanje) – 120 € (resort)

– najem avtomobila: 220 € / teden + 35 € za zavarovanje in otroški avtosedež + 115 € v primeru, da avto ne vrneš na mesto prevzema (mi smo ga namreč pustili na drugem koncu države)

prevoz od letališča do centra Kuala Lumpurja: 20 €

– prevozi z Grab-om znotraj mesta: 2-5 €

– pad thai (oz. fried noodles): 2-3 €

– 100% mangov sok (0,5 l): 1 €

 

Če imate za nas še kakšno vprašanje ali pa bi si naše potovanje po Maleziji radi ogledali še v obliki videov, nas najdete na Istagramu na profilu @lajfzmulci.

 

Foto: Jasna Košnjek, Lajf z mulci

PREBERITE ŠE: Mamica Jasna se je s svojimi tremi otroki podala na TO destinacijo! #potopis

Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, Malezija, 

Celovec skozi oči Slovenke, ki je tam našla boljše življenje #insajder

Ano Režek je želja po boljšem življenju vodila v Avstrijo. Zaupala nam je, kakšen je Celovec, kakšno je tam življenje, kaj moramo tam doživeti in kje jesti, ko smo na obisku.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? 

Moje ime je Ana Režek. Odraščala sem med Ljubljančani, danes pa z družino živim na drugi strani Alp. Naš dom je Celovec. V prvi vrsti sem ženska, ki v natrpanih vsakdanjikih išče in tudi najde čas zase. Vzeti si čas zase, se mi zdi ključnega pomena za osebni razvoj, dobro počutje, zdravje in medsebojne odnose. V prostem času se zelo rada izgubim v čudoviti naravi, obožujem dolge sprehode med zelenimi krošnjami (pa tudi po starih meščanskih ulicah). Dan najraje začnem s treningom v fitnesu, še rajši pa z dolgim tekom na svežem zraku. Zelo rada berem dolge romane, brskam po novem znanju in čvekam ure in ure po telefonu s sestro. Sem mama treh otrok, sinu in enojajčnima dvojčicama. Srečno sem poročena že 9 let in menim, da mi je odnos med mano in možem dal največjo osebno šolo, za kar sem neizmerno hvaležna. Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra, zaposlena v domu starejših. S starostniki delam že kar nekaj let in prav delo z njimi mi postaja vedno bolj srčno. 

Kako to, da ste se preselili v Celovec? 

Ne vem točno, kakšna je trenutna situacija z zdravstvenimi delavci v Sloveniji, ampak leta 2015, ko sva se preselila v Avstrijo, je bilo stanje kar precej zastrašujoče. Oba z možem sva zdravstvenika in pred letom 2015 so bili v Sloveniji za medicinsko sestro slabi plačilni pogoji. Napredovanja so bila zamrznjena, za težko troizmensko delo smo prejemali minimalno osnovno plačo, regres je bil v višini vikend izleta, božičnica sir in med, mesečno smo oddelali vrtoglave številke nadur, ki niso bile nikoli izplačane itd. Vse to je seveda privedlo do nezmožnosti nakupa stanovanja in ostalih sredstev za neko normalno povprečno življenje v Sloveniji. Po moji diplomi, aprila 2015, sva dobila možnost za zaposlitev v Avstriji in to priložnost sva zagrabila. Najina odskočna deska je bil Dom starejših v Schladmingu. Nekje leto kasneje pa sva se preselila bližje v Celovec, kjer bivamo še danes.

Kako se življenje v Avstriji razlikuje od življenja v Sloveniji? 

Če bi na kratko odgovorila lahko rečem, da je življenje tukaj povsem drugačno, kot življenje v Sloveniji. Že jezik, ki ga govorimo je povsem drugačen, pa vendar je v Celovcu življenje, v primerjavi s Schladmingom, bližje življenju v Sloveniji. Kljub temu so številne razlike, seveda. 

Avstrijski narod ravna oz. se zelo drži zakonskih predpisov, velikokrat povedo, da je tako po zakonu in drugega ni za storiti. Tudi šolanje tukaj je povsem drugače. Če vzamem za primer leta izobraževanja npr. Slovenija ima 9-letno osnovno šolo, Avstrija ima 4-letno osnovno šolo, nato 4-letno nižjo gimnazijo in potem čisto različno število let za nadaljna izobraževanja, poklicne srednje šole nimajo. V Avstriji je za vse moške in ženske obvezno 6-mesečno vojaško ali civilno služenje. Kot zanimivost, Avstrija nima srednjih medicinskih sester, ima le program bolničar negovalec in diplomirana medicinska sestra. Za diplomirano medicinsko sestro pa ne potrebuješ predhodnje gimnazijske ali pa poklicne mature. 

Kaj najbolj pogrešate in kaj najmanj?

V Celovcu seveda najbolj pogrešam svojo družino in prijatelje. A sem vesela, da smo oddaljeni le dobro uro vožnje in da živimo v informativni dobi, tako, da smo praktično vsak dan v kontaktu. Pogrešam babico in dedka za kakšno varstvo otrok, a z leti sem ujela svoj (najin) ritem in moram reči, da nama, kar gre. Pogrešam slovensko hrano, čeprav sem se skozi leta dobro izurila v iskanju alternativnih živil. Kar najmanj pogrešam je občutek, ali bom lahko prišla finančno čez mesec, ali bomo lahko odšli za vikend na morje, ali bom imela še dovolj denarja za to in ono.

Celovec privablja vedno več mladih družin, tudi iz Slovenije.

V Avstriji je za mlade družine in zdravstvene delavce zelo dobro poskrbljeno in to je glavni razlog, da smo tukaj še danes, če odmislim to, da imamo sedaj tukaj urejeno življenje, tako midva, kot najini otroci. Seveda, v Celovcu je ogromno Slovencev in tudi mnogo koroških Slovencev. Tudi v službi imam kar nekaj sodelavk Slovenk, prav tako pa je redkost če kateri od stanovalcev v službi ne zna slovenskega jezika. Celovec ima kar nekaj dvojezičnih vrtcev in tudi šol, slovensko knjižnico in nekatere urade. Veliko je tudi slovenskih zdravnikov, ki govorijo oba jezika. V Celovcu si zelo prizadevajo za ohranjanje dvojezničnosti in slovenske kulture. 

Kako je opazovati domovino z druge perspektive? 

Slovenija bo vedno moj dom. V Sloveniji imam družino, prijatelje, korenine, spomine, ki me vežejo na mojo mladost. V Slovenijo se vedno rada vračam in prav tako moji otroci. Slovenija bo vedno moje toplo zavetje.

Kako je selitev vplivala na vas? 

Ne vem, kakšna oseba bi bila, če bi ostala v Sloveniji, vem pa, da sem (oz. postajam) takšna oseba, kot si želim biti. Selitev v tujino je v prvem letu bila kar stresna, predvsem zato, ker nisem poznala nemškega jezika in občutek nezmožnosti izražanja samega sebe, svojega mnenja in znanja res ni prijeten. Prav zaradi neznanja jezika si dolgo nisem upala, kot diplomirana sestra delovati v bolnišničnem okolju, čeprav je bila to moja želja še iz srednješolskih časov. Danes sem zaposlena v domu štarejših, kjer delujem brez prisotnosti zdravnika, sprejemam težke odločitve in nosim ogromno odgovornosti. Delo s starejšimi me iskreno ni nikoli veselilo, danes pa menim, da mi delo s starostniki zelo odgovarja, saj sem ob njih v njihovem zadnjem življenjskem obdobju in imam to moč, da jim ga naredim čim bolj prijetnega, mirnega in predvsem ter popolnoma po njihovih željah.  

Celovec TOP 10 ali Kaj moramo v Celovcu pogledati, če pridemo na izlet?

Iskreno priporočam kar nekaj izletnih točk in sicer:

  • Minimundus
  • Pyramidkogel
  • Celovška katedrala
  • Vrbsko jezero
  • Vožnja z ladjo po Vrbskem jezeru in ogled večjih mest ob jezeru
  • GTI Treffen v mesecu maju v Reifnitzu
  • Velden
  • Meerauge v Bodentalu
  • Sprehod ob Landkanalu
  • Staro mestno jedro in zmajev vodnjak
  • Grad Hochosterwitz (2o km iz Celovca)

Kje bomo v Celovcu dobro jedli?

Priporočam slednje:

  •  čisto ob Vrbsem jezeru je najbolj znana restavracija Villa Lido
  • kitajska restavracija Babaru, ki se nahaja tudi v bližini Vrbskega jezera
  • restavracija Cafe Del Sol, kjer imajo mehiško hrano, pice, katere režeš s škarjami in različne brunche
  • Schnitzelwelt – bolj fast food dunajski zreki
  • Frankie’s restavracija, znana bo burgerjih in hitri hrani, nahaja se poleg hokejske dvorane KAC
  • Sladolednica Tuti-fruti z najboljšim Gelatom iz Italije (odprto le v sezoni)
  • v Celovcu pa se nahajajo tudi trije McDonaldsi za vse ljubitelje ultra hitre hrane, Burgerking itd.

Kam naj v Celovcu peljemo otroke? 

  • Europapark poleg Vrbskega jezera, ogromno otroško igrišče
  • Strandbad – kopališče ob Vrbskem jezeru
  • Minimundus
  • Reptilien zoo – živalski vrt s kuščarji, plazilci in dinozavri
  • Rosseg – odprti živalski vrt z gozdnimi živalmi (27 km iz Celovca)
  • Affenberg – gora opic (32 km iz Celovca)

Kakšen je vaš življenjski moto? 

Imam jih kar nekaj, haha, ker zakaj pa ne? In to je moj najlubši življenski moto. Če sem včasih bolj hodila po poti »kaj pa če«, hodim sedaj, kar pogumno po poti »zakaj pa ne«. Smisel življenja ni v tem, kako dolgo si živel, temveč v tem, koliko življenja je v letih. Predvsem pa, življenja ne jemati preveč resno.

Ana Režek ustvarja zanimive vsebine na svojem Instagram profilu

Foto: Ana Režek

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na anja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: “Japonci obožujejo postavljanje v vrste.” #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

5 TOP idej za zimske počitnice ob morju (2 otroka gratis)

Zimske počitnice letos pridejo že konec januarja oz. v začetku februarja. Če si želite zimske počitnice z otroki preživeti ob morju, potem vam bo naš izbor ugodnih paketov za dobre hotele prišel več kot prav! To je TOP 5 idej za zimske počitnice ob morju, kjer 2 otroka bivata brezplačno.

Za športne navdušence: Hotel Aminess Maestral v Novigradu

Hotel Maestral je zrasel na tradiciji istrske gostoljubnosti in nudi sodobno namestitev ob pogledu na Jadransko morje. Navdušil vas bo z bogatimi hotelskimi vsebinami in možnostjo rekreacije, wellness sprostitve in uživanja v gastronomiji. To bodo zimske počitnice, ki si jih boste zapomnili. 

Ponos hotela je vsekakor sodobno opremljeni wellness center,  urejen po najvišjih standardih na 2.500 kvadratnih metrih in ima prostorno športno dvorano z več kot 30 orodji, 25-metrski bazen, whirlpool in še mnogo več. Vse savne imajo pogled na slikovito mestece Novigrad. Športnike bo navdušilo, da je Maestral kot bike-hotel odlično opremljen tudi za sprejem kolesarje. Poleg hotela Maestral pa se nahaja 17 teniških igrišč, igrišča za mali nogomet, rokomet in odbojko, odbojko na mivki, mize za namizni tenis in igrišče za mini golf. 

Preverite ponudbo TUKAJ.

Za oboževalce Dalmacije: Hotel Olympia Sky v Vodicah 

Hotel Olympia Vodice se nahaja le 50 metrov stran od morja, obdan z borovci in oljkami v simfoniji zvokov morja in prečudovite dalmatinske okolice. Hotel je idealna kombinacija tradicionalnega in modernega. Ne glede na to, ali vas zanimajo aktivne počitnice, izpolnjene s športnimi vsebinami, ali pa sproščanje in wellness, hotel Olympia Sky ponuja vse, kar potrebujete. 

V 9. nadstropju se nahaja notranji bazen s čudovitim razgledom na zelene otoke. Pogled na borovce, plažo, morje ali slikovito mestece Vodice vam bo vzel dih in vas sprostil od stresa in napetosti na vsakem koraku. Olympia Sky je s toplim prehodom združen z Olympio A stavbo ter veliko restavracijo in wellnessom. Edinstven dizajn, topel les, udobne preproge in prijetna svetloba, so dejavniki zaradi katerih se boste v Olympiji počutili sproščeno in zadovoljno.  

Preverite ponudbo TUKAJ.

Za družine, ki imajo rade družbo: Hotel Garden Istra v Umagu 

Mesto Umag se je razvilo v eno izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Hrvaškem in to ni presenečenje. Slikovito istrsko mesto na Jadranski obali izstopa s svojo lepoto. Takoj, ko zagledate te neskončne mediteranske pejsaže in začutite vonj Jadranskega morja v zraku, boste vedeli, da se nahajate na posebnem mestu.

V Umagu priporočamo Residence Garden Istra, ki ga zaznamujejo prečudovito okolje, dobra hrana, spa tretmaji in kakovostne storitve. Je tudi idealna izbira za družine z otroki, ki bodo tu našli veliko xabave. Plava Laguna Activities Team pa bo poskrbel za zabavo s številnimi dnevnimi in večernimi aktivnostmi za otroke vseh starosti.

Preverite ponudbo TUKAJ.

Za hedoniste: Hotel Molindrio Plava Laguna v Poreču

Izkusite luksuz, ki ga nudi eleganten hotel s 4 zvezdicami v Poreču. Molindrio Plava Laguna v resortu Zelena bo dvignil vašo počitniško izkušnjo na višjo raven, saj združuje vrhunske vsebine in elegantno ureditev in je zato eden od najlepših hotelov v resortu. 

Iz hotela se razprostira pogled na turkizno laguno, ki jo lahko obhodite po dolgem in počez. Zimski sprehodi ob morju bodo prinesli veliko zdravega svežega zraka in družinskih dogodivščin. Hotel nudi tudi sodoben wellness center, ki vključuje fitnes, finsko savno, turško savno, IR savno, whirlpool, kneipp kopeli, prho doživetij in sprostitveno oazo. To bodo sproščujoče zimske počitnice, ki vam bodo napolnile baterije. 

Preverite ponudbo TUKAJ.

Za zabave željne: Hotel Park Plaza Belvedere v Medulinu 

Medulin je mestece na jugu istrskega polotoka, ki ponuja atraktivno nočno življenje za zabave željne turiste, prav tako pa lahko v njem vsakdo najde tudi miren kotiček zase. Hotel Belvedere se nahaja 100 m od obale in je obkrožen z zelenjem. Družine boste v Medulinu našle kup zabave. Od sprehodov ob morju, do bazenskih vragolij in druženja na plaži.

Tudi v tem hotelu se boste lahko sprostili v vodi. Spa in wellness center vključuje notranji bazen z ogrevano morsko vodo, masažne kadi, savne in fitnes. Odlično opremljen športni center ponuja še 6 nogometnih igrišč in igrišča za tenis. Igrate lahko tudi rokomet, odbojko in namizni tenis ter se ukvarjate s številnimi drugimi športi. 

Preverite ponudbo TUKAJ.

 

Še več idej za zimske počitnice najdete TUKAJ.

PREBERITE ŠE: Hoteli, kjer so hišni ljubljenčki več kot dobrodošli!

Foto: Megabon, Shutterstock

 

Obiščite sedem najlepših gradov v Sloveniji

Brez ideje za naslednji družinski izlet? To so najlepši gradovi v Sloveniji. Sedem njih! Gradovi prinašajo spomin na preteklost in burijo našo domišljijo. Zgodbe o princesah in vitezih, skrivnih hodnikih in vojaških obleganjih. Na sprehodu skozi prostor in čas se bo našlo nekaj za vsakega.

Grad Snežnik, Stari trg pri Ložu

Kateri so torej najlepši gradovi v Sloveniji? Grad Snežnik je bil postavljen med 10. in 11. stoletjem. Prva ideja obiska sedmih najlepših gradov v Sloveniji. Stoji pod Snežnikom. V čudoviti naravi in zraven jezera. Grad ima romantični pridih, zato je priljubljen prostor za poroke. Je muzej bivalne kulture 19. stoletja. Je eden redkih gradov v Sloveniji, ki ima ohranjeno originalno opremo. Zgrajen je bil z namenom zavarovanja trgovske poti med Kranjsko in Istro ter Kvarnerjem. 

grad sneznik stari trg pri lozu

Grad Rajhenburg, Brestanica

Rajhenburg stoji nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Obiskovalci se lahko seznanijo z zgodovino gradu in kraja. Grad gosti stalne in gostujoče razstave. Na grajskem dvorišču so poleti festivali, dogodki in gledališke razstave. Na gradu ohranjajo trapistovsko dediščino z dnevi čokolade, vina in likerjev ter mnogo drugega. V grajski kleti je galerija vina. Tam lahko obiskovalci poskusijo lokalna vina. V čokoladnici izdelujejo domačo brestaniško čokolado. Celotno izkušnjo dopolni kavarana. Tam lahko ob dobri kavi in ročno narejenim pecivom obiskovalci uživajo razgled na dolino reke Save.

grad rajhenburg brestanica

Predjamski grad, Postojna

Osemsto let star grad Erazma Predjamskega, slovitega viteza, je vklesan v živo skalo.  Grad je mešanica narave in človeških rok. Vpisal se je v Guinessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu. Obiskovalci lahko za popolno pravljično izkušnjo obiščejo še Postonjsko jamo.

Legenda o uporniškem vitezu

Legenda Erazma Predjamskega že stoletja buri domišljijo. Za gradom se skozi skalo vijejo tuneli. Skozi njih je Erazem Predjamski v svojem času odhajal na roparske pohode. Sprehodite se skozi grad po stopinjah vitezov in princes. Prisluhnite odmevu stopal po kamnitih tleh. Morda pa duh uporniškega viteza še vedno hodi po hodnikih gradu. Kdo ve?

grad jama postojna

Ljubljanski grad, Ljubljana

Ljubljanski grad je srednjeveška znamenitost Ljubljane. Stoji na Grajskem griču nad starim mestnim jedrom. Legenda pravi, da ga straži ljubljanski zmaj. Na grad se lahko obiskovalci odpravijo peš po sprehajalni poti ali pa z vzpenjačo. Grajski stolp je razgledna točka, s katere se vidi celotno mesto. Na gradu so razstave in kulturne prireditve. V času božičnih praznikov je grad osvetljen s pravljičnimi lučmi. Ob obisku Ljubljane je vzpon na grad nujen del izleta.

ljubljanski grad ljubljana

Blejski grad, Bled

Bled že sam po sebi spada med najbolj priljubljene destinacije v Sloveniji. Obvezni del izleta pa je seveda obisk Blejskega gradu. Na gradu gostje izkusijo pravo srednjeveško izkušnjo. Na gradu je muzej. Tam se obiskovalci lahko spoznajo z zgodovino kraja in gradu. Potem obisk grajske tiskarne, kjer hranijo rekonstrukcijo Guttenbergove lesene tiskalske stiskalnice. Grajska klet ponuja degustacijo lokalnih vin in izkušnjo stekleničenja vina. Po sprehodu po gradu se prepustite razvajanju v restavraciji Blejski grad s pogledom na otoček in Alpe.

blejski grad bled

Grad Otočec, Dolenjska

Grad Otočec je poseben zaradi dveh stvari. Prva, je edini vodni grad v Sloveniji. Druga, grad je hotel in v njemu lahko prenočite. Izlet na grad Otočec je aktivna in sproščujoča zabava za vso družino. Obiskovalci se lahko sprehodijo po slikovitem grajskem parku ob reki Krki ali pa na bližnjem igrišču igrajo golf. V grajski restavraciji vas bodo razvajali z lokalnimi okusi, primernimi za kralje. Zraven poskusite cviček iz grajske kleti. To vino je značilno za okoliš.

grad otocec otocec

Celjski grad, Celje

Stari grad Celje. Nekoč dom grofov Celjskih. Bili so najpomembnejša vladarska družina v slovenski zgodovini. Povzpnite se na Friderikov stolp. To je štirinadstropni obrambni stolp. Imenovan je po Frideriku II. Celjskem.  Legenda pravi, da je bil v stolpu zaprt. Če pozorno prisluhnete, po stolpu še vedno odmevajo njegovi klici na pomoč. Vsako zadnjo soboto v avgustu na gradu poteka program Živa zgodovina. Tam obiskovalci stopijo v preteklost in se podrobneje spoznajo z zgodovino mesta in gradu. Naslednja destinacija? Najlepši gradovi v Sloveniji!

celjski grad celje
FOTO: Shutterstock

PREBERITE ŠE: To so najbolj čudaški muzeji na svetu

Iščete še več navdiha, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – tokrat po Sloveniji.

“Ne glede na to, v katero smer Slovenije greš, povsod je čudovito.” Uroš Bitenc (intervju)

Uroš Bitenc je simpatični slovenski radijec in vplivnež, ki ne skriva svoje ljubezni do športa, hribov in svoje čudovite družine. Z ženo Anteo, ki tudi dela v medijih, hčerko Ulo in dvemi kužki na družbenih omrežjih ustvarjajo zabavne vsebine na temo aktivnega in zdravega načina družinskega življenja. #familybitenc, kot si sami rečejo, rada športa in raziskuje vse možne stvari. Najbolj pa so prepoznavni po svoji super pozitivni energiji. Z Urošem sva se pogovarjala o tem, katere kotičke Slovenije radi obiščejo in kje najraje jejo.  

Uroš Bitenc, kakšni so vaši popotniški načrti za letošnjo jesen/zimo?

Iskreno, nimamo jih. Antea je do novembra globoko v delu na večjem projektu in sem večino časa sam z Ulo in kužki. Srbijo me prsti, da bi šli nekam na vikend oddih in se spogledujem z Logarsko dolino. Decembra pa bi zelo rad, da znova gremo nekam praznovat novo leto, pred dvema letoma smo bili na Jezerskem in je bilo naravnost čudovito. Uroš Bitenc

Zaradi pandemije bo tudi letos veliko ljudi dopustovalo v Sloveniji. Se vam zdi, da dobro poznate slovenske bisere, tudi tiste bolj skrite in manj turistično oblegane?

Ja, zdi se mi, da jih poznam več kot večina, a še zdaleč ne vseh. Letos sem ustvarjal oddajo »S kavča na plano«, kjer smo z bratoma Novak delali ravno to – raziskovali skrite kotičke. Tudi mi smo lani, kmalu po prvem lockdownu šli na dopust z avtodomom po Sloveniji in v enem tednu ugotovili, da tudi dva meseca ne bi bila dovolj, da bi vse odkrili. In res je čudovito, ne glede na to v katero smer Slovenije greš.

Od kod sicer prihajate? Katere kotičke vašega kraja bi pokazali tistim, ki ga še ne poznajo?

Izvirno sem iz Tržiča. Dovžanova soteska je obvezna! Še posebej v vročih poletnih dneh, tam je veliko hladneje in še v vodo lahko skočiš in se osvežiš. Plus, Jelendol je izhodišče za mnogo hribovskih izletov.

Kateri del Slovenije poznate kot svoj žep?

Tržič, Komendo, Kranj in Ljubljano. Tam, kjer se največ zadržujem.

 Kam po Sloveniji se najraje odpravite na aktiven izlet?

Kamniško Savinjske Alpe imam blizu in niso tako zelo obljudene.

Kam v Sloveniji ali k sosedom greste najraje na oddih in potešite svoje hedonistične želje?

Lani sva z Anteo izkoristila bone in si privoščila vikend oddih v Nebesih, nad Kobaridom. To bi moralo biti v slovarju ob razlagi besede hedonizem.

Katero kulinarično razvajanje pri nas bo vedno na vrhu lestvice najljubših?

Domača, tradicionalna hrana. Kjerkoli si. Dodole v Prekmurju, žganci in štruklji na Gorenjskem, tminska frika … Še ena stvar, ki je v Sloveniji posebna, res v skoraj vsaki vasi te čaka lahko nekaj dobrega, tradicionalnega. Uroš Bitenc

Katera tradicionalna slovenska jed vam je najbolj pri srcu?

Štruklji. Še posebej tisti, ki jih dobiš v hribih, ti še posebej teknejo, ker se za njih potrudiš.

Kam k našim sosedom se radi podate na vikend oddih?

Gardsko jezero v Italiji bo zame vedno posebno in komaj čakam, da se znova odpravimo tja. Tam je popolno za aktiven oddih, ker imaš super kolesarske poti in hribe pa še osvežitev v jezeru.

Katere kotičke sveta ste že raziskali? Kje vam je bilo najbolj všeč?

Najdlje kjer sem bil, je bil New York, parkrat v Londonu, potem pa še Zakintos, Helsinki, Paris, Dubrovnik, Dublin … večino teh poti je bilo službenih, res sem hvaležen, da sem lahko te stvari odkrival in zraven delal super vsebino.

Je pandemija vplivala na vaše popotniške želje?

Ja in ne. Načeloma midva nisva neka tipična popotnika, ki imava že vnaprej rezervirane letalske karte in točno veva kdaj imava dopust in kam bova šla. Sva zelo spontana. Sva pa ravno letos zaradi epidemije v zadnjem trenutku odpovedala morje, ker so se zadeve zakomplicirale. Ampak sva znova raziskovala Slovenijo in smo spet zmagali.

Katera popotniška destinacija je naslednja na vašem seznamu?

Če bomo šli v »ekstrem« in šli na res dolgo letalsko potovanje, potem si želim raziskovat Mehiko. Če bomo šli »bližje«, potem je to Italija (Dolomiti) ali pa družinski Paris. Mogoče ga malo hranim za naslednje olimpijske igre na katerih upam, da bomo lahko v živo šli navijat.

Uroš Bitenc objavlja družinske dogodivščine na svojem Instagramu.
Sledite mu za veliko pozitivne energije. 

Foto: Uroš Bitenc, osebni arhiv

PREBERITE ŠE: “Želim si, da vidijo, da je svet širen in lep.” – Jasna Žaler Culiberg o potovanjih 7 članske družine 

Pohodništvo spreminja kemijsko strukturo naših možganov

Nobena skrivnost ni, da telesna aktivnost blagodejno vpliva na zdravje telesa in duha. Ste vedeli, da pohodništvo spreminja kemijsko strukturo naših možganov? Tukaj preberite, kako gibanje v naravi pozitivno vpliva na naše možgane in poslednično na naše življenje.

Pohodništvo v naravi ustvarja pozitivne misli

Z gibanjem telo proizvaja dopamin in serotonim, hormona sreče in zadovoljstva. Po telesni aktivnosti boste razmišljali bolj pozitivno. Pohodništvo vas bo napolnilo z notranjim zadovoljstvom, imeli pa boste tudi veliko več energije. Ko prideta slabo počutje in melanholija, kar pogumno in na pot v naravo.

landscape - hiking

Odklop od tehnologije spodbuja kreativnost in reševanje težav

Med pohodom izklopite telefon. Celostna prisotnost z glavo in telesom med hojo bo spodbudila vašo kreativnost in hitro reševanje težav. Odklop od tehnologije je zlasti pomemben pri mladih in otrocih. Skupni sprehod v naravi bo otrokom dobro del, hkrati pa bo čudovita priložnost za kvalitetno preživljanje družinskega časa. Na začetku bo morda nekaj pritoževanja, vendar obljubimo, da se boste na koncu zabavali vsi.

landscape - hiking - magic

Pohodništvo odpravlja motnje koncentracije

Hkrati je čudovit način za nabiranje potrpežljivosti in vztrajnosti. Ti dve vrlini vam bosta pomagali pri boljši koncentraciji in vas usmerili k bolj produktivnemu življenju. Naredite sebi in svojim bližnjim uslugo ter se podajte na odklop v naravo.

Zdravje in osebnostna dobrobit bi morala biti vsakemu na prvem mestu. Hitri tempo življenja, ki ga živimo in pogosti čustveni odklop sta samo dva izmed razlogov, zakaj je skrajni čas, da vzamete pot pod noge in se odpravite na pohod. Svoje zdravje in dobro počutje vzemite nazaj v svoje roke.

FOTO: Pixabay

PREBERITE ŠE: Slovenska tetovatorka, h kateri v Zagreb po tetovažo prihajajo tudi Slovenci

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Pozdravljena Opatija, zbogom poletje – morje v jeseni

Pozdravite jesen v enem najlepših hrvaških mest. Opatija, kjer so uživali že dunajski dvorni aristokrati, velja za pravi rojstni kraj turizma. Vandraj odkriva, zakaj se Opatija ponaša z laskavim nazivom kraljica Jadrana. Pa tudi, zakaj je Opatija popolna izbira tako za kratek pobeg, kot tudi počitnice tudi v jeseni.

Preberi več

Kam z mulcem: “Zmotno je mišljenje, da so potovanja za majhne otroke breme in stres ter da nimajo nič od tega”

Čeprav Slovence marsikdo in marsikdaj označi za narod, ki gre na dopust najdlje do Savudrije, smo v resnici precej radi po svetu. Raziskovalni duh se ne umiri niti, ko se nam pridružijo otroci. O tem, kako je po svetu potovati z malčki, smo se pogovarjali z Ivo, soustanoviteljico bloga Kam z mulcem, ki se osredotoča prav na potovanja z mulci – po Sloveniji, k sosedom ali kam dlje.

Z Vandraj se je pogovarjala Iva, ena od soustanoviteljic bloga Kam z mulcem, ki z družino od leta 2015 živi v Nemčiji, v bližini Kölna. Čeprav zelo radi raziskujejo Nemčijo, je njihovo srce še vedno v Sloveniji. In tako obojestransko promovirajo lepote obeh dežel. Kdo torej ustvarja njihov blog?

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Blog Kamzmulcem.si sestavljamo 4 aktivne mamice, združene z namenom, da spodbudimo starše, da se podajo na potep z mulci. Pa naj bo to le kratek izlet ali doživetje v Sloveniji, skok čez mejo ali daljše potovanje na drugi konec sveta. Menimo namreč, da je aktivno preživljanje časa z družino najbolj donosna naložba za življenje.

Kolikšen del leta preživite na potovanjih in kako izbirate naslednjo destinacijo?

Ker smo vse mamice zaposlene, nam potovanja večinoma narekuje razpoložljiv dopust ter dela prosti dnevi. In seveda šolske obveznosti. Tako imamo ponavadi letno eno večje potovanje ter nekaj krajših oddihov, ali v Sloveniji ali v sosednjih državah. In seveda čimveč aktivnih vikendov, ponavadi na morju. Destinacije izbiramo največkrat glede na naše interese, kjer smo lahko na nek način aktivni. Tako so ponavadi destinacije mešanica spoznavanja nove kulture, športnih aktivnosti ter doživetja narave. Imamo pa vse že kar izdelano svojo “bucket listo”, za vsaj nekaj let vnaprej.

Kako se je vaš slog potovanj s prihodom otrok spremenil?

Težko rečem, da smo spremenili slog potovanj, vsekakor pa prilagajamo tempo potovanj različnim starostnim obdobjem naših otrok. Vedno pa upoštevamo nekaj varnostnih pravil. Vselej se zavarujemo, se pozanimamo o varnostnih razmerah na željeni destinacij ter tudi predvidimo, da je v bližini, kjer bivamo, bolnišnica. Z družino doslej nismo potovali kam, kjer bi moral biti otrok cepljen proti več stvarem. Radi gremo nekam, kjer je toplo, zagotovimo si dovolj udobja – povečini bivamo v apartmajih, velikokrat pa smo tudi odprti za nove izkušnje. Letos se bomo naprimer na potovanje po Grčiji odpravili z avtodomom. Pazimo, da pot in potovanje nista prezahtevna. Tja, kjer so razmere v državi negotove, ne gremo. Vedno imamo tudi plan B.

So pa potovanja z otroki nam vsekakor veliko boljša! Ko potuješ sam, si po navadi osredotočen na to, kar najraje počneš, za preostalo pa si (pre)pogosto slep. Z otrokom postaneš pozornejši na veliko več stvari: iščeš, kaj bi mu lahko pokazal, kaj bi lahko bilo zanimivo zanj, pozornejši si na lokalne posebnosti, od hrane do naravnih lepot; tako tudi sam doživiš več. Ni pa vedno vse Instagram trenutek, temveč so vmes tudi manj prijetni trenutki.

Kaj bi svetovali mladim družinam, ki si ne upajo v svet z naraščajem?

Novopečenim staršem vedno priporočamo, da si kot prvo destinacijo izberejo evropsko destinacijo, kjer so standardi podobni našim in kamor pot ne traja dlje kot nekaj ur. Najbolj pomembno pa je, da se starši odpravijo tja, kjer se počutijo varno in udobno ter uskladijo želje z vsemi družinskimi člani. Le tako bo počitnikovanje sproščeno, zabavno in polno nepozabnih trenutkov.

Kako dolgo ustvarjate svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Ravno januarja smo praznovale svojo 4. obletnico. Vse štiri ustanoviteljice se poznamo z viške gimnazije in vse štiri smo rodile prvega otroka ob približno istem času. Tako je pogovor ob neki priložnosti nanesel na to, da pogrešamo nasvete, kam z otrokom, bodisi na kavo, v kakšen lokal, kam, kjer imajo igrala, bodisi na izlet. Takšnih informacij ni bilo zbranih na kupu in zato smo se tega lotile same.

Ker smo vse štiri že pred rojstvom otrok precej potovale in smo želele to ohranjati tudi z otroki, smo sklenile z blogom spodbuditi tudi druge starše k potovanjem. A kmalu smo ugotovile, da slovenske družine najbolj zanima potepanje po Sloveniji, kratki izleti – marsikomu se zdijo po­tovanja z majhnimi otroki v bolj oddaljene države preveč zapletena, pa tudi vsakdo si jih ne more finančno privoščiti; zato smo začele vse štiri temeljito raziskovati Slovenijo in objavljati različne izlete po njej. Sama sem z otrokom in zaradi bloga spoznala precej kotičkov, ki jih sicer verjetno ne bi. A potovanja v bolj oddaljene države ostajajo pomemben del bloga, pa četudi navdušimo za kakšno potovanje samo peščico družin.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vašem blogu?

“Kje naj mulc praznuje rojstni dan v Sloveniji”. Ta ima več kot 90.000 branj na naši spletni strani in je tudi na prvem mestu, ko na google iščete ideje praznovanj. Nasploh so raznovrstni seznami pri nas izredno brani in tudi kar malo pričakovani. Tako je npr. na 2. mestu branosti seznam “12 naravnih kopališč v Sloveniji”, ki so ga povzemali tudi večji slovenski portali. Tudi ta ima nad 70.000 branj.

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Na vsakem potovanju se trudimo čimbolj vživeti v lokalno živjenje, kar pomeni, da koristimo tudi javne prevoze, odkrivamo lokalna igrišča, radi obiščemo lokalne tržnice ter preizkušamo njihove specialitete. Na večini potovanj so lokalni prebivalci izredno prijazni do družin z otroki, zato res težko izpostavim eno državo. Je pa dejstvo, da je v državah, kjer imajo najmanj, nasmeh najbolj pristen.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Težko. Predvsem zato, ker potem vtise potovanj tudi strnemo v zapise, najprej za družinske spomine, potem pa tudi za vse naše bralce. Priznamo pa, da zelo paše, ko za nekaj dni odložimo telefone in nujo slikanja trenutkov.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Odvisno od destinacije in za koga. Drugače pa: potni listi, bančna kartica, potovalna lekarna, fotoaparat, telefon in polnilci.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Predajte se lokalnemu življenju na destinaciji in ne poskušajte spreminjati navad ljudi. Našim otrokom pa poskušamo približati moto: “Take nothing but memories, leave nothing but footprints”.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Odkar potujemo z otroki, pa pravzaprav še nismo doživeli kaj res neprijetnega, razen kdaj pa kdaj kakšen obisk zdravnika. Trkamo, da tako tudi ostane. Še najbolj neprijetne so meni zamude letov, saj ti kar malo uničijo dnevni ritem otrok, sploh če so ti mlajši.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da potrebujemo za na pot veliko denarja in da moramo iti daleč, da kaj resnično doživimo.

Pa o potovanjih z otroki?

Da so potovanja za majhne otroke breme ter stres in da otrok nima nič od potovanj. Marsikatera mamica me je že vprašala: Zakaj bi šel z majhnim otrokom na potovanje, saj nima nič od njega! Ko je zelo majhen, verjetno res ne, oziroma … Ima. Ob sebi ima zado­voljne, srečne starše. In ob takšnih starših bo zadovoljen tudi otrok. Ko malce zraste in ko že doživlja potovanja, pa se mi zdi dragoceno, da spoznava svet, njegovo raznolikost, drugačnost. In da je zato odprt, do novih stvari, do ljudi.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Izpostavila bi jih pet: Potrpežljivosti, prilagodljivost, hiti počasi, sprejemanje ljudi in lokalnih navad, ceniti svojo domovino in vse, kar nam le ta nudi.

Kdaj bloganje iz hobija preraste v posel?

Potrebovale smo okvirno 1 leto, da so se začela sklepati prva plačljiva sodelovanja. Tudi sedaj, po 4 letih, je blog v prvi vrsti naš hobi in želja po spodbujanju staršev, da raziskujejo okolico in svet z otroki. Lahko pa si z njim tudi že povrnemo kakšen strošek tega našega raziskovanja.

HITRIH 7

Najljubše potovanje: Roadtrip po Južni Afriki

Najljubša država: Slovenija, od tujine Italija

Najljubše mesto: Ljubljana, od tujine Amsterdam

Najljubši izlet v bližini: Rožnik

Najljubša plaža: Le Morne (Mavricij)

Najljubša kulinarika: riba in vino

Naljubši način transporta: avto in kolo

Najljubši jezik: španščina (čeprav je ne znam)

Blogu Kam z mulcem in dogodivščinam štirih družin lahko sledite TUKAJ, pa tudi na Facebooku in Instagramu.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

PREBERITE ŠE:

Slovenka Katja, ki potuje s sedemletnim sinom: “Tu in tam pade kakšna pripomba, da sem nora, ampak bolj za hec kot za res”

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.