Neža Sofija Pristov: “Najbolj spontana odločitev je bila za 2 meseca odpotovati v Mehiko” #intervju

Od Mehike do Singapurja, od Egipta do Kube. Neža Sofija Pristov je prepotovala že lep kos sveta, zato tokrat o potovanju in bloganju klepetamo z njo. Študentka 5. letnika medicine o svojih potovanjih piše tudi na blogu NNEVERSTOPS.COM, prosti čas pa izkoristi za odkrivanje sveta. Uživajte v intervjuju!

Kje smo vas ujeli tokrat?

Tokrat sem kar doma, študij na žalost zahteva kar velik del mojega časa. Grem pa že naslednji teden v Italijo, smučat.

Kolikšen del leta preživite na potovanjih?

Če mi le čas dopušča, nekam zbežim – tudi če samo za par dni. Poletja že nekaj let tako preživljam na izmenjavah po svetu, tekom študijskega leta pa se odpravim na potovanja za nekaj dni, dvakrat na leto pa recimo za kakšen teden, dva.

Koliko časa ste bili najdlje zdoma?

Najdlje me doma ni bilo 2 meseca, se pa marca odpravljam v Nemčijo za 4 mesece in pol (in se že zelo veselim, čeprav ne vem točno, kaj pričakovati.)

Kako izbirate naslednjo destinacijo?

Po inspiraciji. Kakšno leto bi raje šla v Azijo, potem v Latinsko Ameriko. Po dveh letih tam, sem se Latinske Amerike malo naveličala in se spet podala v Azijo. Naslednje leto se odpravljam pa v ZDA.

Drugače imajo velik vpliv, kam grem, med drugim tudi lokacije mednarodnih srečanj in kongresov, katerih se udeležujem. Na izbor vplivajo tudi moji prijatelji, ki se preselijo kam v tujino in grem do njih na obisk.

Katero od preteklih potovanj vam je najbolj pri srcu?

Najbolj všeč mi je bilo skoraj 2-mesečno življenje v Mehiki, saj je bila to ena najbolj spontanih in neplaniranih doživetji. Na poti sem spoznala ogromno ljudi in doživela neznansko veliko zabavih in (v tistem trenutku) malo manj zabavnih dogodivščin (kot je naprimer odpovedan let in odločitev v petih minutah za rentanje avta, s katerim sva se s kolegico peljali vsega skupaj 13 h v obe smeri “ker še nikoli nisva plavali v Pacifiku” po z vojaki varovani avtocesti. Avto so nama neznano kateri ljude kasneje tudi opraskali, tako da sva morali plačati nekih dodatnih 90 dolarjev še za to..)

Všeč mi je bilo tudi potovanje po Baliju zaradi neverjetno lepe pokrajine ter spiritualne hindujske izkušnje in pa po Egiptu, saj sem si že od malega želela obiskati Dolino kraljev in Karnakov tempelj. Ko sem tako stala pred temi čudesi iz starega sveta, sem kljub vročini čutila sledove duhov faraonov in svečenikov.

V zelo lepem spominu mi bo tudi ostal kratek oddih v Singapurju, saj je bilo to moje prvo “mini solo potovanje”.

Kako dolgo ustvarjate svoj blog in kaj je bil povod za zapisovanje popotniških vsebin?

Blog ustvarjam manj kot pol leta, za pripovedovanje in opisovanje svojih dogodivščin pa sem se odločila predvsem zaradi moje velike ljubezni do pisanja in fotografiranja. Za nasvete o različnih destinacijah me je spraševalo kar veliko ljudi, zato se mi je pisanje tudi iz tega aspekta zdela dobra ideja, saj so tako vse informacije zbrane na enem kupu.

Katera je najbolj brana objava vseh časov na vašem blogu?

Rekla bi, da si prvo mesto delita Bali Food Guide in potovanje po Singapurju. Slovenski kolegi so z veseljem brali tudi moje dogodivščine po Mehiki (objava je bila napisana namreč samo v slovenščini).

Kaj počnete, ko ste doma?

Velik del mojega časa vzame moj študij, v sklopu le tega pa izvajamo v sklopu Društva študentov medicine Slovenije tudi veliko javnozdravstvega dela: merjenje krvenga sladkorja na Prešernovem trgu, v parlamentu, organizacije kongresov.
Ko si vzamem kakšno minutko prostega časa (zadnja leta vedno več), rada preberem kakšno dobro knjigo, veliko pa mi pomenijo tudi ljudje okrog mene – rada preživljam čas z njimi.

Na kakšen način si financirate svoje poti? Z blogom tudi služite?

Z blogom ne služim, saj predstavlja predvsem moj hobi. Potovanja financiram sama in pa tudi moji starši.

Kdo so vaši bralci? Prevladujejo Slovenci ali tujci?

Moji bralci so predvsem ljudje med 20 in 30 letom starosti, imam tudi kar nekaj tujcev, ki berejo moje objave (kar me zelo veseli).

Na katerem kontinentu se počutite najbolj domače? Zakaj?

Evropa. Kakorkoli grem rada v Latinsko Ameriko, se mi zdi, da sem najbolj “jaz” na “svoji celini”. Rada imam neko urejenost in red, hkrati pa kljub temu, da človeku z Latinoameričani ni nikoli dolgčas, potrebujem svoj mir in tišino vsake toliko časa (ki je na drugi strani oceana ni ravno v izobilju).

Imate na potovanjih tudi kaj stikov z lokalci? Kje so vam najbolj prirasli k srcu?

Predlansko leto sem preživela en mesec na izmenjavi v Mehiki, kjer sem spoznala veliko Mehičanov. Skupaj smo hodili na kosila, večerje, v klube, še na nogometno tekmo sem nekoč šla z njimi. Z nekaterimi se še vedno slišim, kar naprej me vabijo nazaj! Letos poleti sem bila en mesec na Javi, kjer sem prav tako spoznala kar nekaj Indonezijcev. Priznam, da je bila asimilacija v muslimansko okolje prva dva tedna na čase veliko “to take in”, sem se pa kasneje tam počutila toliko bolje.

V stiku z lokalnimi prebivalci smo bili v veliki meri tudi v Egiptu, kjer sta me kar dva Egipčana želela prepričati, da bi se preselila v Hurghado in živela tam haha.

Drugače pa imam prijatelje po celi Evropi, nekaj tudi po svetu, ki sem jih spoznala na srečanjih in izmenjavah. Predstavljajo drugačen pogled na svet kot ga imam jaz, kar zelo cenim.

Najbolj so mi k srcu gotovo prirasli ljudje iz Latinske Amerike – Mehičani in Brazilci.

Si predstavljate potovanje, na katerem ne naredite niti ene fotografije?

Kakšno leto nazaj, bi rekla ne. Vedno bolj pa ugotavljam, da fotografiranje včasih človeku vzame tisti pristen stik z okoljem. Sem bila že na kakšnem krajšem tripu, da sem naredila samo eno sliko ali dve.

Kakšen tip popotnika ste?

Par let nazaj sem bila popotnica, ki hoče videti vse, z Lonely planetom pod roko. Lonely Planet s sabo še vedno nosim, sem pa spoznala, da se je včasih bolje malo prepustiti, preživeti tudi kakšno popoldne v lokalu in samo opazovati ljudi, poizkušati različno hrano, spoznati naključne ljudi in iti skupaj z njimi.

5 stvari, ki jih najprej spakirate?

Lonely Planet, telefon – ker ga itak povsod nosim s sabo, udobne čevlje, sončno kremo in kopalke.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom?

Vedno spakiramo preveč stvari, ki jih na koncu nikoli ne potrebujemo in samo predstavljajo dodatno prtljago. Torej: če se ti zdi zelo dobra ideja vzeti s sabo majčko, ki je nisi oblekel že par let (ampak ima nek super havajski vzorec, ki bi lepo izgledal v tropskem okolju) – je ne vzemi. Gotovo je ne boš potreboval.

Top 3 jedi, ki ste jih spoznali po svetu?

Pad thai na Tajskem, pica margarita v Neaplju in falafli v Egiptu.

Najbolj neprijetna izkušnja s potovanj?

Z bratom sva letos septembra potovala po Baliju. Ob 4:00 zjutraj sva se peljala domov s skuterjem po hitri cesti 90 km/h. Kar naenkrat sem začutila, da me nekaj vleče naprej, moj brat pa je mislil, da se je nekdo zaletel v naju, saj sva dobila pospešek. V naslednji sekundi sva ugotovila, da sta naju prehitela dva Indonezijca, eden od njiju pa je prijel mojo torbico, ki sem jo imela čez rame in me začel vleči. Ne vem, kako, ampak torbica je zdržala, prav tako pa moj brat, da je po 50 metrih uspel ustaviti skuter pri 100 km/h na uro po tem, ko sta naju spustila brez da bi padla.

Katera destinacija je presegla vaša pričakovanja in katera vas je razočarala?

V Mehiko sem se zaljubila bolj kot sem mislila, da se bom – všeč mi je bila bolj kot sem mislila. Všeč mi je bila njihova tradicija, zgodovina, ljudje – pa seveda pokrajina. Tudi Tajska je močno presegla moja pričakovanja, verjetno tudi zato ker prvega potovanja sam brez staršev na drug konec sveta ne pozabiš kar tako.

Razočarala me je Kuba, zmotilo me je, da so vsi domačini v nas Evropejcih videli samo denar, nihče nas ni videl kot človeka, s katerim bi se lahko pogovarjal, spoznal itd. Na Kubi tudi hrana ni bila nek presežek, kar je še dodatno dalo minus celotnemu potovanju. Plaže in narava, glasba in koktejli so bili pa super.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Da je potovanje zmeraj samo enostavno in zabavno ter da so popotniki ves čas srečni in uživajo življenje – včasih je veliko težje biti na drugi strani sveta kot doma.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja?

Potovanja so me naučila, da smo si ljudje zelo različni in drugačni. Naučila sem se, da razmišljamo drugače ter drugače tudi vidimo svet, kar pa ne pomeni, da je neka podoba manj prava kot je moja.

Naučila sem se potrpežljivosti in improvizacije, na nek način, ko si nekje sam v tuji kulturi in veri, pa spoznaš malo tudi sebe.

Kdaj bloganje iz hobija preraste v posel?

Verjetno takrat, ko potovanja za produciranje vsebin postanejo delovna in ne več tako neplanirana kot so bila prej. Sama si v te vode ne želim (bi bilo fino mogoče za kakšno leto ali dve), saj bi se rajše posvetila moji primarni dejavnosti – medicini. Na žalost bloganje o potovanjih kot profesija in medicina ne gresta skupaj, saj obe stvari zavzameta večji del življenja.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?

Sirove štruklje.

HITRIH 6

Najljubša država: Mehika, Francija, Maroko (nikoli se nisem mogla omejiti samo na eno najljubšo stvar, tako da tudi pri državah ne bo šlo)

Najljubše mesto: Singapore, Amsterdam, Pariz (ne gre samo eno, žal!)

Najljubša plaža: Plaže na otoku Koh Phangan, Tajska

Najljubša kulinarika: italijanska

Najljubši način transporta: letalo

Najljubši jezik: francoščina

Neži lahko sledite na blogu in Instagramu.

Preberite še:

Amsterdam: Zato so odstranili ikonični napis “I AMsterdam”

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.