Razglednica s Krete: Iz kopalk v bundo

Vsaka dogodivščina ima svoj začetek in tudi svoj konec. Moje pohajkovanje po Kreti je napisalo zadnje poglavje in ponovno začenjam obračati vsakodnevne liste v deželici na sončni strani Alp. No ja. Stvar, ki jo trenutno najbolj pogrešam je sonce in še enkrat sonce. In vsekakor se ni lahko vživeti v jakne, debele nogavice in tople radiatorje, medtem ko sem še nekaj dni nazaj veselo skakala v kopalkah na plaži. In namesto ledene kave si zdaj nalijem skodelico vročega čaja. A kako že pravijo? Človek je vzdržljivo bitje in se navadi marsičesa.

Kreta mi je dala veliko

Čas, ki sem ga preživela na tem čudovitem grškem otoku, je neprecenljiva izkušnja. Kot da bi vesolje vedelo, česa si želim in kaj potrebujem. Medtem ko se je moja hiška iz kock pred odhodom porušila, imam danes ogromno bogatega materiala za gradnjo nove. Prepustila sem se toku in ta me je peljal do nepozabnih zalivov, do nepozabne vasice Azogyres, zabavnega preživljanja časa v taverni, prehojenih poti, predvsem pa do ljudi, ki so naredili moj postanek na Kreti izjemno vesel in pozitiven.

–> Preberi še: Vse Barbarine razglednice s Krete

Včasih se ljudje premalokrat zavedamo, kako malo je potrebno, da je človek vesel in izpolnjen. Kakorkoli že obrnemo zemeljske zakonitosti, pridemo do tega, je denar sveta vladar. Da, življenje je precej lažje, ko ti ni potrebno gledati katere artikle si boš danes lahko privoščil za kosilo. Ampak mislim, da je največje bogastvo mirna duša, občutek, da si sprejet in ljubljen in pa seveda dobri in pozitivni ljudje.

Moram priznati, da pri preskoku iz Grčije v Slovenijo nisem začutila le spremembe v temperaturi, temveč tudi v vzdušju. Ves ta čas na Kreti sem bila seveda zavita v vato, ki me je varovala pred slovensko ihto in večnim prelaganjem odgovornosti na druge ljudi, kar je v Sloveniji postal že nacionalni šport. Da ne govorim o iskrenosti, spletkarstvih in večnemu jamranju. Dejstvo je, da idealnega kraja za življenje ni. Kamorkoli človek zavije, pa naj si bo na prvi pogled še tako rajsko, ta raj čez nekaj časa dobi podobo vsakodnevne realnosti. Ampak glede na to, da je bila moja vsakodnevna realnost na Kreti odnos s pozitivnimi ljudmi, s katerimi se je dalo dogovoriti prav vse, se doma v Sloveniji velikokrat vprašam, ali je z mano kaj narobe. Vendar ko ponovno stopim v stik z ljudmi, ki verjamemo, da je marsikaj mogoče, ko se z njimi nasmejim do solz ali zavijem v hribe, vem, da sem doma.

Potovanje ti da več kot semester na univerzi

Lepo se je potepati po svetu. Pomisli, kaj vse se ti lahko zgodi že na enem samem potovanju. In koliko novega vidiš, spoznaš in se naučiš. Navsezadnje tudi o samem sebi. Potrebno je le odpreti oči, spakirati in se občasno umakniti iz vsakodnevne rutine. Potovanja prijajo tudi takrat, ko se ti zdi, da ne gre več naprej. Menim, da je z nekoliko daljšim potovanjem zase naredimo več kot pa z enim semestrom na fakulteti, kjer na predmetniku ni socialnih veščin ter mreženja, spoznavanja raznolikosti kultur, sprejemanja drugačnosti in znanje, kako se umiriti, uživati ter preprosto živeti življenje.

–> Preberi še: Ko sem na poti sama, me življenje največ nauči

Foto: Barbara Kuhar

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.