Medtem ko nas nekatere bolj vleče na plaže, toplo sonce in v modro morje, se drugi navdušujejo nad popolnoma drugačnimi destinacijami. Priznam, da me je po tem pogovoru začelo vleči tudi tja. Aljaska je, po besedah Mirsade Velič Koleša, pravi raj za vse, ki obožujejo naravo. In medvede, orke, ledenike, pa tudi Božička ter skrivnostne nezemljane. Vse našteto je moji sogovornici uspelo ujeti tudi na fotografije.
Zakaj Aljaska? Kaj vas je pritegnilo, da ste izbrali to destinacijo?
V prvi vrsti je bila to sinova želja, potem, ko smo začeli z raziskovanjem, pa nas je Aljaska dobesedno “zasvojila”. Kmalu sploh ni bilo več vprašanje kam gremo, ostalo je le še vprašanje, kdaj gremo. V ZDA smo bili že dvakrat. Tokrat pa smo želeli še vedno občutiti tisti ameriški “vajb”, vendar na malo drugačen način. Jaz sem vedno organizator potovanja. Pregledala sem veliko dokumentarcev, ogromno prebrala, a še vedno nisem natančno vedela, kaj pričakovati. In ravno to je tisti adrenalin, ki te kar potegne vase.
Od kje ste leteli, so cene letalskih kart visoke?
Leteli smo iz Gradca preko Frankfurta v Anchorage. Let iz Frankfurta traja 9,5 ur. Letalske karte smo kupili na valentinovo, 14. februarja, za odhod 3. septembra. Cena povratne vozovnice je bila 850 eur. Do letališča smo se peljali z avtomobilom, parkirišče za 14 dni pa je stalo 135 eur. Za takšne destinacije je kar pametno kupiti karte dovolj zgodaj, saj kakšnih hudih akcij za poletje in zgodnjo jesen ni.
Kje ste spali?
Spali smo večinoma v Airbnb-jih, to je naša najljubša oblika prenočevanja na potovanjih, ker spoznaš, kako ljudje živijo in kakšni so njihovi domovi. Vsa stanovanja so bila vrhunska, zelo lepo opremljena, udobna, v vseh je bila dobro založena kuhinja s kavo, čaji, začimbami, … V kopalnici je bila vedno osnovna kozmetika, vsi so bili izredno čisti.
Ste vse rezervirali vnaprej?
Prvih 6 nočitev in 4 noči v Fairbanksu smo rezervirali vnaprej, ostalo smo si pustili “prosto”, ker nismo radi preveč omejeni z nekimi plani. Nekaj destinacij in aktivnosti je bilo za nas must-see, ostalo pa smo rezervirali na poti, ker nas vedno še kam “potegne”. Dve noči smo prespali v sobi, eno pa v koči, ker smo želeli doživeti tudi to. Cene se gibljejo nekje od 150 eur na noč za stanovanje z 2 spalnicami in za nas 3 je bilo to več kot dovolj. Cene hotelskih sob niso nič kaj cenejše. Odvisno, kaj komu bolj ustreza. Za vnaprejšnjo rezervacijo se da dobiti tudi kakšno ugodnejšo ceno, sploh če rezerviraš dosti vnaprej. Jaz vedno preberem vse ocene in komentarje in na podlagi tega rezerviram.
Kako pa ste se premikali po Aljaski? Ste imeli avto ali ste uporabljali javni prevoz?
Preko aplikacije Turo smo rezervirali avto in ga prevzeli in oddali na letališču. Tudi to smo v ZDA že uporabljali. Tisto, kar je Airbnb za namestitve, je Turo za najem avtomobila. Priporočam pa polno zavarovanje in za potovanje po Aljaski vozilo 4×4. V 14-ih dneh smo naredili nekaj manj kot 3400 km. Vsekakor je na Aljaski avto skoraj obvezen, brez avtomobila si zelo omejen, pa tudi cenovno se najbolj izplača, saj je gorivo dosti cenejše, kot pri nas. Liter bencina je bil nekaj manj kot 0,90 eur.
Lahko opišete svoj plan poti po Aljaski?
Anchorage
Prve 4 noči smo bili v Anchorage-u. Anchorage je največje mesto na Aljaski, ima vse, kar ima Amerika: vse njihove fast foode, trgovine, … Ima pa tudi zelo simpatičen center mesta, kjer je polno skulptur medvedov, na katere so zelo ponosni. Na Aljaski živijo vse 3 vrste medvedov – črni, rjavi grizliji in tudi polarni medvedi (ti so povsem na severu, v arktičnemo krogu). Iz Anchoraga smo se dnevno vozili na okoliške točke – proti severu : Elkutna lake, Eagle river, mesto Wasilla, Palmer, Chugiak park. In proti jugu – Beluga Point, Portage. Narava je tako veličastna na tem področju, da v bistvu kamorkoli greš, je ogromno rek, jezer, raznih pohodnih poti, kampov in razglednih točk. Mi se tudi radi “pomešamo” med domačine in se zapeljemo po njihovih stanovanjskih soseskah.
Kenai Fjords national park
Potem smo se odpravili proti jugu, v mesto Seward. ki je od Anchoraga oddaljeno cca 200 km. Od tu smo se odpravili na 6-urno križarjenje po aljaškem zalivu, kar je bil definitivno “highlight” našega potovanja. Kenai Fjords national park, s svojimi različnimi živalskimi vrstami in ledeniki, je osupljiv. Videli smo vidre, morske leve, ki so se simpatično “borili” med seboj in prav nerodno padali iz skal, veliko različnih ptičev in orke. Ker obožujem kite, je bilo to zame res neverjetno doživetje. Videti te živali v njihovem naravnem okolju je res noro. Prav tako postanek pred modrim ledenikom, kjer pa so temperature kar precej nižje, zato je priporočljivo imeti kakšno kapo in rokavice.
Pot do Fairbanksa
Iz Sewarda smo se odpravili v Fairbanks, cca 800 km proti severu. Na poti smo prespali v mestecu Talkeetna v koči, ki pa je bila od centra oddaljena le par sto metrov. Mestece nas je popolnoma začaralo, saj smo imeli občutek, da smo vstopili nekam v zgodovino, da se je čas tu ustavil že nekje v petdesetih ali šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tu je ena trgovina z živili, kjer pa dobiš praktično vse, od kruha do toplega puloverja. V trgovini je “pult”, kjer poveš, kaj potrebuješ. Lastnika trgovine sta prišla na dopust iz Oklahome, se v mesto zaljubila, prodala vse svoje imetje in se preselila. To je mesto umetnikov in romantičnih duš, ki cenijo preprosto in odmaknjeno življenje brez stresa in “ponorelega sveta”.
Zjutraj smo se odpeljali naprej proti Fairbansku, še cca 450 km vožnje. To je najbolj slikovita vožnja, kar smo jih kdaj doživeli. Cesta pelje čez nacionalni park Denali, kjer je ogromno različnih kampov, športnih aktivnosti, možnosti za pohodništvo, … Narava v jesenskih barvah je čudovita, na poti je tudi nekaj razglednih točk, kjer se je vredno ustaviti. V zgornjem delu narava prehaja v tundro. Pot je bila polna “oh” in “ah” trenutkov, saj je narava tu že skoraj kičasta. Na poti je nekaj manjših mest, kjer lahko natočiš gorivo ali poješ kakšno malenkost. Prometa ni veliko, cesta pa je v večini ravna in lepo asfaltirana.
Fairbanks
Fairbanks je znan kot “Golden Heart of Alaska” ali “The Land of a Midnight Sun”, Zlato srce Aljaske zaradi prvih zlatokopov, ki so se tu naselili že leta 1900, dežela polnočnega sonca, ker ima poleti kar 70 dni sonca, od 17. maja do 27. julija, brez noči. V septembru je bilo še 13 ur dneva, potem pa se dan krajša do 5.5 ur v decembru. V mestu je Pioneer park, kjer so predstavljene hiše, ki so jih gradili prvi prebivalci okoli leta 1900. Nekatere med njimi so prestavljene iz mesta in imajo napisano, na kateri ulici so stale in kdo je bil njihov lastnik. Tu je tudi hotel, ki je imel “bath house”, kjer so se prebivalci takrat lahko okopali za 50 centov. In, ko se tu sprehajaš, skoraj lahko občutiš njihove sanje o velikih najdbah, njihova razočaranja ter solze veselja in žalosti.
Vojaška baza in Vesoljci (po naključju)
V Fairbanksu je bilo veliko videnj neznanih letečih predmetov, ogromno je pričevanj o vesoljcih in veliko ljudi je izginilo brez sledu. Res ima posebno vibracijo. Ameriška vojska ima tu svojo bazo in ko smo čisto slučajno prišli do nje, so nam preverili vse dokumente, zavarovanja, nas slikali in nam postavili kar nekaj vprašanj. No, zdaj smo vsi trije v datotekah ameriške vojske. So pa zelo prijazni in na koncu so se nam lepo zahvalili za sodelovanje. To pa ni njihova edina baza na Aljaski, obstajajo še druge, veliko bolj odročne. In potem se vprašaš: le kaj skrivajo? So govorice o sodelovanju z vesoljci pod goro Mt Hayes resnične?
Severni sij, tuljenje volkov in slika nezemljana?
V Fairbanks pa ljudje pridejo tudi zato, da bi videli severni sij, ki je tu pogost pojav nekje od septembra do sredine aprila. Seveda smo upali, da ga bomo doživeli. Prva noč je bila oblačna in takrat se aurora borealis ne vidi. Smo pa jo doživeli v vsem njenem sijaju našo drugo noč. Izkušnja je bila res magična. Že na robu mesta je bila čudovita, smo pa imeli željo, da jo doživimo v naravi. Odpeljali smo se na neko razgledno točko, ki naj bi bila idealna za opazovanje. Vozili smo se 33 kilometrov v gozd in na naše presenečenje tam ni bilo nikogar. Ko sem odprla okno avtomobila, se je zaslišalo zavijanje volkov in potem smo se kar hitro odpeljali nazaj v mesto. Na poti sem naredila eno sliko in kasneje pri pregledu slik na njej našla vesoljca. Vsekakor je bila magična noč, ki je ne bomo nikoli pozabili.
North Pole in obisk Božička
Nekaj kilometrov severneje od Fairbanksa je North Pole, kjer lahko srečate Božička skozi vse leto. Seveda smo ga obiskali, da mu zaupamo svoje želje še pravočasno. V Santa Clause hiši pa je ogromna trgovina, kjer lahko kupite vse za božične praznike.
Za konec ponovno Anchorage
Ostale so nam še 3 noči in odločili smo se, da se vrnemo v Anchorage, kjer je veliko možnosti za okoliške izlete, nakupili smo še nekaj spominkov, šli v kino, poskusili najbolj znan sladoled in preprosto uživali naše zadnje dni na Aljaski. V glavi so se že začele prepletati nove ideje, kdaj, kako, kam, kaj bi še lahko videli. Skratka Aljaska nas je vabila nazaj. Zadnji večer se nam je ponovno “zgodila” aurora borealis, kar pa v Anchoragu ni ravno pogosto. In ne samo to, videli smo jo iz balkona našega apartmaja. Če to ni znamenje!
Je na Aljaski veliko turistov? Kje je bilo največ gneče?
Aljaska je ogromna država, ima pa nekaj čez 700.000 prebivalcev. Res je veliko neposeljenega in do severnih mest je možno priti samo z letalom, ker nimajo speljanih cest. A ta del, kjer je dobra cestna infrastruktura, je tudi za turiste najbolj privlačen in prav nikjer ni bilo gneče. Res smo bili v začetku septembra, največ ljudi pa je tukaj julija in avgusta, še največ je Američanov. Poleti so zagotovo temperature prijaznejše, vendar je tudi jesen s svojimi barvami izredno priljubljena med turisti. Cene so že nekoliko nižje, poletne aktivnosti pa se zaključujejo nekje do sredine ali največ konca septembra. Še največ ljudi je bilo v Sewardu, v marini, vendar je veliko ladij in gneča se hitro porazgubi. Temperature so bile cca 10 stopinj ponoči in 15-17 stopinj čez dan. Dežja ni bilo veliko, dva dni je bilo vetrovno, drugače pa smo imeli sonce. In nekaj oblačnosti seveda, skratka vse.
Kakšne so cene za hrano in pijačo? Kje ste jedli?
Cene so kar visoke, višje od povprečja v ZDA. Mi smo jedli v glavnem pizze, burgerje, Papa John’s pizza je naša najljubša ameriška pizza. Od njihove lokalne hrane pa lososa. Hrano smo kupovali tudi v trgovini, vendar nismo veliko komplicirali. Tudi trgovine niso poceni, najmanj 30% so cene višje, kot pri nas.
Kakšno je življenje na Aljaski? Kakšni so ljudje?
Prijaznost ljudi je res neverjetna, tega mi Evropejci nismo navajeni. So pa Aljaščani drugačni od ostalega dela Amerike. To so zares preposti ljudje, povezani z naravo in živijo v skladu z njenim ciklom. Več mesecev živijo v popolni dnevni svetlobi, potem pride zima, ko je le 4 ure dnevne svetlobe, a je to njim vse nekako sprejemljivo. Nihče se ne pritožuje. Prav tako ne nad vremenom, ki je v zimskem času lahko res ekstremno. Oni to jemljejo kot del življenja. Niso takšni kot mi, ki se vedno nekaj pritožujemo. Tudi, če pada dež, v večini nimajo dežnika. So topli in prijazni, a hkrati odmaknjeni. Zelo cenijo zasebnost, niso vsiljivi, če pa je potrebno, z veseljem pomagajo.
Lahko izpostavite 5 stvari, ki so vas presenetile in si jih boste za vedno zapomnili?
Življenje v gozdu
Kar me je navdušilo je to, da živijo v gozdovih. Nekateri le streljaj od mesta, spet drugi bolj globoko v divjini. Poštni nabiralniki pa so postavljeni ob cesti in tam šele vidiš, koliko hiš je nekje v gozdu. Nekateri imajo tudi svoje koče globoko v divjini, svoje agregate in za več mesecev si nabavijo zaloge in se odmaknejo.
Sožitje z medvedi
Zanimivo je bilo tudi, ko smo prevzeli avto na letališču in nam je lastnik takoj povedal, da imamo v avtu sprej za medvede. Ko smo prišli v prvi apartma je bil v kuhinjski omarici tudi sprej za medvede. Videli pa smo samo eno črno medvedko z mladiči ob avtocesti, čeprav smo se potem kar vozili po gozdovih, da bi kakšnega srečali. Nekako te kar potegnejo ti medvedi, tudi če na začetku nisi najbolj navdušen. Lahko bi sicer šli z manjšim letalom ali helikopterjem na točko, ki se imenuje Broks Falls, kjer je veliko grizlijev, ki lovijo losose. A ta avantura stane od 800 do 1000 eur na osebo in smo jo preskočili. Z avtomobilom pa se tja ne pride, ker ni ceste. Nihče pa ne dela nobene panike zaradi medvedov, res živijo v popolnem sožitju.
Temne noči in nezemljani
Najtemnejša noč – še nikoli nisem videla tako črne teme, kot takrat, ko smo se peljali kar globoko v gozd, da bi videli auroro v naravi. No, tudi vesoljca še nikoli prej nisem slikala.
Lastna letala
Zanimivo je tudi to, da ima veliko prebivalcev svoja letala – to so tista, ki lahko pristanejo na vodi.
Komu bi priporočali obisk Aljaske?
Aljasko priporočam vsem ljubiteljem narave, pohodništva in živali. Vsem, ki imajo radi drugačna potovanja. Vsem, ki se radi izognejo gnečam in obožujejo potovanja z avtomobilom. Vsem ljubiteljem svobode in življenja v njegovi najbolj pristni obliki. Primerna je tudi za veliko globlje raziskovanje divjine za tiste, ki imajo že nekaj izkušenj in iščejo nekaj več.
Še več o Mirsadinem potovanju po Aljaski si lahko pogledate na njenem Instagram profilu TUKAJ,
kjer ima shranjene tudi video utrinke.
