Ko sporočim prijatelju v domovini, da se odpravljam na vodeno turo po vasi, se mi je začel smejati. »Si v eni mali vasi in ti greš na turo po njej? Le kaj ti pa lahko zraven koz, ovc in oljk še pokažejo?«  Tudi sama sem se spraševala in kaj kmalu dobila zabaven odgovor. Lucky, lastnik Alfa Kafeniona, v katerem sem se specializirala za Sofijine omlete in grške solate, ni samo gostinec, ampak rojen pripovedovalec zgodb.  Če boš kdaj hodil po teh krajih, naj te pot obvezno zanese v Azogyres in zgodbe bodo vrele ena za drugo. Tudi jaz jih imam nekaj na zalogi in v spominu. Ob tem se najde še kakšen predlog za popoldanske ali celodnevne izlete, ki mi niso pobegnili.

Kreta je bila nekoč raj za hipije

Kreta je bila nekoč zatočišče hipijev. Mir in ljubezen sta odmevali na plažah, v jamah in kjer koli so se hipiji počutili sprejete in dobrodošle. Še danes je na Kreti mogoče spoznati stare hipije, ki ne bijejo bitko s časom. Več hipijevskega življenja je mogoče izkusiti še na sosednjem otoku Gavdosu, ki je med drugim tudi najjužnejša točka Evrope. Bili pa so tudi v vasi Azogyres.  Danes je kotiček imenovan »Waterfalls«, kjer je imaš priložnost ob žuborenju vode in divje narave brati knjigo na viseči mreži. Nekoč je bil ta kraj veliko bolj divji, saj so prirejali divje hipijevske zabave. Seveda so hipiji za higieno poskrbeli, da so se tam tudi umivali in se posušili na prijetnem soncu. Za nekatere tradicionalne Grke je bilo to preveč. Zato je eden od domačinov, ki je imel nekega dne vse golote in razvrata dovolj, na njihovo mesto odpravil kar z orožjem in pričel streljati v zrak. To je pač eden izmed načinov, kako Krečani rešujejo težave.

99 očetov in jamski svet

Tradicija in vera v Grčiji zasedata med ljudmi prav posebno mesto. V vasi Azogyres pa so nadvse ponosni, da so se v 14. stoletju v ta kraj zatekli tako imenovani sveti očetje in bilo jih je 99. Ti so bili vdani verniki iz Turčije, ki so imeli nadnaravo moč zdravljenja ljudi. Svoj čas so po večini preživeli v molitvi, meditaciji in se popolnoma posvetili bogu. Njihov vodja je bil Janez Puščavnik. Ko so občutili, da ljudje od njih zahtevajo preveč in, da vrste bolnih postajajo predolge,  so zapustili Turčijo in se odpravili v smeri Krete. In mesto so našli v vasici Azogyres. Tukaj so nekaj časa preživeli v samostanu, ki ga še vedno lahko obiščeš. Energijski strokovnjaki pravijo, da je tam zelo dobra energija. Če vprašaš mene, mislim, da je dobra energija po vsej vasi. Ampak skupinica se je odločila sledeče. Ko bo vodja umrl, bodo vsi skupaj umrli naenkrat. In to se je tudi zgodilo. Po novici, da je Janez Puščavnik umrl, se je preostalih 98 korenjakov podalo v eno  izmed številnih jam v okolici Azogyresa in tam tudi umrlo. Danes si del jame lahko ogledaš.  Ampak pozor. V jami naj bi živelo 99 golobov, ki odajajo ne ravno prijetne vonjave v zaprtem prostoru, hkrati pa je velika verjetnost, da ti bo kakšen kakec padel tudi na glavo. Kako že? Pa saj to prinaša denar.  V vasi je prav tako mogoče zaslediti mogočno platano, pod katero so se hladili očetje. In legenda pravi, da ko bo platana, ki s svojimi vejami, ki se oblikujejo v obliki križa, naredila 99 križev, umrla. Vaščani mislijo, da je njen konec že zelo blizu.

Pridelava oljčnega olja za lenuhe

Grška mitologija pravi, da se lahko ljudje za oljko zahvalijo le Ateni.  Ta je bila boj s Pozejdonom, kdo bo mestu Atene dal ime. Pozejdon je Atenčanom ponudil vodnjak s slano vodo, Atena pa oljčno vejico. Izbrali so oljko in tako so Atene dobile ime po boginji modrosti in s tem tudi oljko. Modri pa so tudi lastniki oljčnih nasadov na Kreti, ki krasijo celoten otok. Pod mogočnimi drevesi, lahko po celem otoku vidimo tudi črne mreže, ki jih v času nabiranja porazgrnejo pod drevesi. Nekateri plodove s silo spravijo na mrežo, tisti ta pravi Grki, pa počakajo,  da vsi sami padejo na tla, ko je čas za to. Zakaj bi se mučili, ko pa mama narava lahko sama poskrbi za delo. Med tem pa je Grkovo edino delo le opazovanje, pitje frapeja, mogoče tudi kakšne rakije. Kot pravi Lucky, prav tako lastnik oljk, ki se prodajajo huje kot na dražbi. »Več oljk kot imaš, več veljaš«. Ker sledi tradiciji in je zelo tradicionalen fant, raje gleda, kako plodovi padajo na tla in kako nastaja pravo tradicionalno olje, čeprav s strani znanosti po kakovosti nekoliko slabše. Ampak, zakaj bi se človek mučil in zapravljal čas po nepotrebnem?

Skozi kanjon Anidri do plaže Anidri

Kot sem že pisala, je Kreta vsekakor destinacija za pohodnike, saj pohodniških poti, kanjonov in sotesk res ne zmanjka. Čudovita pot, ki se vije iz Azogyresa, te popelje do sosednje vasi Anidri. Tam je vsekakor obvezen postanek v taverni Sto Scolio, kar pomeni, v šoli, saj je stavba nekoč res bila vaška šola. Če si gurman in še posebej navdušenec nad dobro in še boljšo grško hrano, je to obvezna postojanka na poti. Meni je napisan na tabli in to je to.  Le nekaj jedi je na dnevnem meniju, vendar te pričarajo nebesa na zemlji. Verjetno bi si prste obliznila tudi kakšna nadzemeljska bitja.  Taverna pričara romantično vzdušje ob sončnem zahodu, saj ima terasa filmski razgled. Čeprav je s polnim trebuščkom težko hoditi, pa se lahko iz vasi Anidri spustiš po kanjonu Anidri vse do prelepe in meni sanjske plaže, kjer preživljam veliko popoldnevov.  Sicer dvourna pot brez postankov, ponuja čudovite razglede, divjo naravo, opoj Mediterana v zraku, po želji veselje za brbončice ter na koncu največjo nagrado, skok v morje.

Če želiš se več zgodb in dogodivščin iz vasi, predlagam, da zaviješ na sledečo povezavo. Morda pa naslednjič tudi ti zaviješ do tega bisera sredi ničesar.