Ljubljanski grad je eden najbolj prepoznavnih simbolov naše prestolnice, toda koliko dejansko vemo o tem, kaj se je v preteklosti v njem dogajalo?
Grad je bil prvič pisno omenjen v 12. stoletju, tri stoletja kasneje so ga povečali, dve stoletji kasneje pa je začel propadati. In ne, na Grajskem griču nikoli niso prebivale princese. V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo, za rešetkami kaznilnice pa se je odvilo kup mračnih, a zanimivih zgodb.
Skok v preteklost, ko so za grajskimi rešetkami sedeli morilci, prešuštniki, čarovnice in vitezi
Da bi spomnili nanje, so na Ljubljanskem gradu pripravili nov doživljajski voden ogled z naslovom Izza grajskih rešetk. Tu lahko po novem spoznate skrivnostno plat grajske preteklosti in pokukate skozi grajske rešetke.
V zgodovino kaznovanja na Ljubljanskem gradu je Vandraj odšel v spremstvu grajskega vodnika in kostumiranih igralcev, s pomočjo katerih zgodbe dobijo prav poseben pridih in oživijo pred našimi očmi. Kratki igrani prizori predstavijo tegobe vseh tistih, ki so nekoč tu prestajali kazen, s tem pa tudi raznolikost in razvoj kaznovanja od srednjega veka naprej.
Začnemo v 19. stoletju in prisluhnemo usodi kaznjenca, ki v grajski kaznilnici prestaja kazen za uboj. Nadaljujemo še pol tisočletja dlje v zgodovini in občutimo sramoto Ljubljančanke, ki jo bo zaradi prešuštva doletelo javno zasmehovanje v volčji luknji, kamor jo odpelje menih. V ječi na prostem pretresena Anica z obupom v očeh razkrije, kaj vse je prestala, odkar je bila obsojena čarovništva, medtem ko rabelj Hans nestrpno čaka, da jo odpelje na grmado. Zviti vitez Erazem Predjamski, ki se pripravlja, da bo skozi skrivni izhod ušel iz gradu, kamor so ga po cesarski volji zaprli zaradi umora poveljnika vojske, nam zaupa razlog za storjeno dejanje. Tudi italijanski revolucionar bo kmalu odšel z gradu, njegovo nekajletno ujetništvo se je pravkar končalo; v grajski kapeli se izpove, kaj ga je v tem času doletelo. Na koncu spoznamo še enega političnega obsojenca, slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki svoji obiskovalki Mileni uporniško razlaga, kaj vse je izrekel zoper cesarsko oblast.
Vodene oglede, ki so videti bolj kot igrane predstave, lahko na gradu med majem in septembrom ujamete prav vsak dan, v nizki sezoni od oktobra do aprila pa vsako soboto in nedeljo. Zgodbe izza grajskih rešetk trajajo po 60 minut, izvajale pa se bodo v slovenščini in angleščini. V nemščini, italijanščini, francoščini, španščini, ruščini in hrvaščini bodo na voljo s pomočjo avdiovodnikov.
Cena: 10 evrov ali 12 evrov skupaj z vožnjo z vzpenjačo ter 7 evrov za dijake, študente, upokojence ali skupine nad 15 oseb. Vstopnica vključuje tudi ogled drugih grajskih vsebin.
Foto: Maja Fister
