Egipt skozi oči Ljubljančanke, ki je tam živela tri leta

Anamaria Bagarić je za Vandraj obujala spomine na življenje v Egiptu. Na nore dogodivščine, kulturne šoke in lepote kraja, ki ga prehitro posplošimo na nekaj piramid, peska in kamel. To je Egipt skozi njene oči.

***

Moje prve tri misli ob odhodu v Egipt: piramide, faraonski templji in reka Nil. Izkustvo vseh treh je nepozabno, vendar Egipt ponudi mnogo več. Od ljudi in smešnih sadežev do komičnih pripetljajev pri sporazumevanju in kulturnih razlikah. Opisujem šopek egipčanskih krajev, ki so si tako drugačni, da človek ne more vrjeti, da je v isti državi. To so Kairo, Sinajski polotok s koralnimi grebeni Rdečega morja ter dve južni mesti, preplavljeni z zgodovinskimi ostanki, Luxor in Aswan.

Takoj, ko se ob prihodu na letališče v Kairu prebiješ skozi vstopne protokole in vdihneš zrak, začutiš, kje si. Občutek je tak, kot da z vsakim dihom vase potegneš košček puščave. Poetsko, ampak resnično – pesek se čuti v zraku. Prvo doživetje hektičnega prometa, prva vožnja čez Nil, ki traja in traja. Pa luči in neskončni reklamni napisi, sprehajalci na avtocesti in prvi vpogled v velikost tega velemesta.

“Ali si bila cela zakrita?”

To je eno izmed prvih vprašanj, ki sem jih deležna, ko povem, da sem delček svojega življenja preživela v Kairu. Kulturne razlike so tiste, ki so ob potovanjih zares zanimive, in zdi se mi pravilno, da se tistim, ki veljajo v kraju, ki ga obiskujemo, prilagodimo. Od tujcev nihče ničesar ne zahteva – tudi mladih Egipčank, ki se ne zakrivajo, je v resnici kar veliko. Smo pa postavljeni pred dejstvo, da smo na ulici opazni že tako ali tako, če se oblečemo po naši poletni modi pa iz množice izstopamo tako zelo, kot bi nase vrgli žaromete. Tako se naključnim vzklikom in neodobravajočim pogledom ne moremo izogniti, nikakor pa tega nihče ne prepoveduje.

Na vedno prepolnem mestnem metroju, v kupeju za ženske, so mi med vožnjo kavbojke zlezle malo prenizko, kot bi si to želele lokalne ženske. Pa je gospa sopotnica mirno pristopila k meni, mi jih potegnila navzgor, da so bile po njenih standardih. Nato se mi je nasmehnila, kot da mi je ravnokar naredila neskončno uslugo.

Takšnih interakcij je v Egiptu mnogo, med znanci in neznanci. Vsak nakup, ki ga opraviš, je pospremljen z “Amla eih, kolo tamam? (Kako si, je vse vredu?)” in prav velikokrat na dan tujec iz ceste zasliši vzklik “WELCOME TO EGYPT” ali pa mimoidočim odgovori na vprašanja od kod prihaja in kako mu je ime. Prvi osebni zaimek se v arabščini izgovori ANA, in ob mojem imenu je ob poiskusih pogovora nastajala popolna zmeda – na vprašanje “Kako ti je ime?” sem odgovorila z mojim imenom, Anamaria (ana Maria – sem Maria), v odgovor pa sem konstantno dobivala Hello Maria.

Po mestu najdemo ogromno turističnih znamenitosti, čudovitih mošej (v katere vstopimo s pokrivalom in brez čevljev!). Pa muzej Egipčanske zgodovine, kjer se poleg mnogotere zanimivosti nahaja tudi grobnica Tutenkamna. Tu je še stari Kairo, poln čudovite koptične arhitekture. In tržnice, z vsem, kar rabiš in vsem, česar ne rabiš, in seveda, piramide.

Skrivni kotički, kjer točijo pivo in se kulturne razlike povsem zabrišejo

Poleg teh znamenitosti obiskovalec doživi tudi veliko drugačnih prigod, kot naprimer prečkanje ceste, na katerih je zabrisana meja med tro in pet pasovnicami. Pešec mora vijugati med premikajočimi se avtomobili, motorji, osli s kočijami in tuk-tuki. Ena izmed ljubših večernih destinacij lokalnih prebivalcev pa je kar avtocesta. Natančneje eden izmed mostov, ki prečka Nil, in v večernih urah, ko se sonce skrije, ponudi vsaj malo vetriča. Tam na odstavnem pasu parkirajo avtomobile, se posedejo na plastične stole, kadijo šišo in pijejo čaj.

V Egiptu se piva ne pije javno na ulici, obstajajo pa zato bari, katerih okna so polepljena s časopisnim papirjem in ti ob vstopu dajo občutek, da si stopil v preteklost, kjer strežejo izključno samo – pivo. Eden izmed najbolj popularnih se imenuje Horeya (svoboda). Nahaja se v neposredni bljižini Trga Tahrir, glavnega trga v strogem centru mesta. Razdeljen je na dva dela, na levi strani je lokal, kot vsak drugi, z na stežaj odprtimi velikimi okni, ki gledajo na ulico. Na desni, kjer je vedno gneča, pa so okna zaprta, in ko sedeš za mizo, ti natakar že nosi pivo. Drugo pijačo na tej strani redko zasledimo. Tam se zabrišejo tudi kulturne razlike in mladi in stari, Egipčani in turisti, vsi komunicirajo brez razlikovanja.

SINAJ: Sharm El Sheikh, Dahab, Nuweiba

Sinajski polotok je nekaj popolnoma drugačnega. V Sharm El Sheiku lahko najdete hotele velikih imen in all-inclusive pakete, Dahab je hipijevsko mesto, z manj hoteli in več Bed and breakfast apartmaji, barčki, ki strežejo čaj in šiše eden zraven drugega po celotni obali, in nepozabne zabave.

Mene pa je odneslo še malo južneje proti Nuweibi, kjer bambusovo hišico do morja in koral loči le nekaj metrov peščene plaže. Nastanitve v tem delu polotoka večinoma vodijo beduini, vedno v belem, vedno z ruto na glavi in vedno z sladkim čajem v rokah. Tudi beduinske ženske so pokrite, vendar tu so vsa pravila zabrisana. Podnevi obstajajo vsa splošna morska opravila, nastavljanje soncu, tekanje po peščenih plažah, kopanjem v toplem morju podkrepljena pa so z možnostjo snorklanja in potapljanja po čudovitih koralnih grebenih.

Aswan, kjer se Nil pokaže v svoji slavi in imajo hišne krokodile

Reko Nil sem občudovala vse od zelene delte na severu do skrajnega juga Egipta, mesta Aswan, kjer se Nil pokaže v vsej svoji slavi. Kristalno čista voda, ki vodi mimo zelenih otočkov, ki spominjajo na oaze, mnogoterih malih in velikih templjev in puščave. Tukaj ponovno lahko izbiramo med otoki, na katerih stojijo hoteli s prestižnimi imeni, ali pa se nastanimo pri domačinih – Nubijcih – v barvastih hišicah in občasnim hišnim krokodilom.

Ker se v Egiptu vse da in mi je resnično godila tišina, za oddih od nikoli tihega Kaira, sem v Aswanu noči preživljala na fellucci – ladjici – in za dobro jutro odplula do znamenitosti in nato kosila.

Luxor je večje mesto, polno kočij, taksijev in hotelov, kot pomanjšan Kairo, kjer se obiskovalec naužije veličastnih templev in grobnic. Karnak in Luksor kot največja templja ter mnogo drugih na zahodnem bregu ponudijo vpogled v svet, ki je težko predstavljiv. Mešajo se mesto, zelene oaze in puščavnata področja posuta z mnogimi templji, katerih mogočnost je resnično težko opisljiva z besedami.

Nazaj v slovensko naravo

Po treh letih življenja v Kairu mi je priložnosti za raziskovanje ostalo še ogromno, vendar sem si zaželela preprostih domačih stvari, zelene narave in malček počasnejšega življenjskega tempa. Velemesta, kot je Kairo, ponudijo ogromno raznovrstnih stvari ob vsaki možni uri. In čeprav obstaja mnogo kotičkov, kjer se lahko napolniš in v tišini sprostiš, le redko čas ponudi to opcijo. Vsekakor je celoten Egipt kot muzej, ki se ga ne naveličaš kar tako.

Anamaria Bagarić

Foto: osebni arhiv avtorice

PREBERITE ŠE:

Egipt: Arheologi so odkrili 35 mumij

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.