Tereza Poljanič in Žiga Zupančič: “Sam pejt, nikoli ni pravi čas, sploh, ko delaš sam zase!” #intervju

Tokrat klepetamo s Terezo Poljanič in Žigom Zupančičem. Terezo boste gotovo povezali s kuharsko oddajo Zdravo, Tereza!, ki z že tretjo sezono navdušuje na Pop Tv, Žigo pa boste našli na drugi strani kamere. In zakaj smo ju povabili na klepet?

Lahko bi rekli, da je njuno življenje diametralno razpeto čez dva zelo oddaljena kontinenta. Že nekaj let je njuna izhodiščna točka Nova Zelandija, delujeta pa tudi v Sloveniji. Terezin posel je kulinarika, Žiga pa uspehe žanje na področju kinematografije. In ker vemo, da vas zanima, kako v resnici izgleda življenje svobodnjaka, katerega pisarna je cel svet, vam odgovore serviramo iz prve roke.


Kako je potekala odločitev za selitev v tujino?

Nova Zelandija me je spremljala celotno otroštvo. Oče se je preselil v deželo Kiwijev že dobrih 18 let nazaj, tako sem bila “primorana”, da ga obiščem vsake dve leti. Odločitev za Novo Zelandijo je bila precej lahka, Vsakič me je prevzela, saj je dežela tisočerih možnosti z veličastnimi ledeniki in vulkani, dramatičnim nebom in spektakularnimi obalami. Tako, da je bila najina odločitev zelo lahka. Spakirala sva kovčke in odšla. Jaz sem dobila državljansko viso preko očeta, Žiga pa potem partnersko viso, to nama omogoča, da lahko tam delava in živiva.

Vedno sva se želela preizkusiti v tujini – kako se znajdeva tako daleč od udobja doma. In res, selitev ti da enormno količino samozavesti, ki ti jo nikoli nihče ne more odvzeti. Po štirih letih življenja tam lahko rečem, da sva zdaj tudi dobro ustaljena ne glede na to, da sem jaz veliko tudi v Sloveniji zaradi oddaje Zdravo, Tereza!. Pa vendar uživava v tem, da lahko izkoristiva najboljše sezone tu in tam. Zdaj se spet vračava nazaj po snemanju in že komaj čakava novozelandsko poletje.

Kaj vama je na Novi Zelandiji najbolj všeč?

Všeč so nama njihove samotne plaže, neokrnjena narava, brezmejnost in kakovosten zrak! Uživava v trenutkih, ko imava kakšen prosti dan in se lahko odpeljeva le eno uro ven iz Aucklanda, kjer vsakič doživiva val adrenalina med raziskovanjem njihovih gozdov in samotnih peščenih plaž.

Predvsem pa je zanimiva tudi njihova kulinarična kultura, kjer se mešajo azijski, mediteranski in britanski okusi. Zasvojena sva z njihovimi tržnicami, ki obratujejo celo leto in so polne sezonskih sestavin.

Sta pred selitvijo tu pustila službe, ali sta že imela delo, s katerim lokacijsko nista bila obremenjena? In kako sta se znašla ob prihodu na Novo Zelandijo?

Žiga je imel svoje podjetje v Sloveniji, produkcijsko hišo. To je bila zanj kar težka preizkušnja, saj je moral vse, kar je gradil, zapustiti. Jaz sem ravno doštudirala, tako da mene zaposlitev še ni obremenjevala. Na Novo Zelandijo pa nisva odletela sama. Veliki korak je naredil tudi najin dober prijatelj, Matic Prusnik, ki je kot del produkcijske ekipe poskrbel tudi za grafično podobo moje oddaje.

Na Novi Zelandiji smo morali vsi dobro zagrabit za delo, predvsem zato, ker si popolnoma nov, brez poznanstev in tudi financ. Vsi smo morali nekako pozabiti, kaj vse smo v Sloveniji že dosegli in začeli vse od začetka, predvsem Žiga in Matic. Zelo sem ponosna na njiju, ker po štirih letih zdaj delata na ogromnih projektih (Tesla, G-SHOCK, MOA, Monteiths…) Žiga kot direktor fotografije, Matic v post produkciji. Žigo moram tudi pohvalit, da je ravno pred kratkim dobil največje priznanje v Novi Zelandiji! Dve zlati nagradi in eno srebrno New Zealand Cinematography Society, ob katerih še kar ostajam brez besed.

Kaksna je razlika med delom na Novi Zelndiji in delom, kot ga poznamo pri nas?

Všeč mi je tudi tukajšnji življenjski stil, kjer se vse da, če se hoče. Priložnosti za tiste, ki trdo delajo je veliko. Nova Zelandija je popolnoma drug svet, zaradi njihove večkulturnosti so ljudje zelo odprti in sprejemljivi, se ne obremenjujejo s politiko, z vero, spolno usmerjenostjo, pustijo ljudem živeti svoje življenje. Vedno so pripravljeni pomagati in se veselijo uspehov drugih. To se odraža v kolektivnem uspehu. Ne znam niti opisati, koliko uspešnih mladih podjetnikov je na Novi Zelandiji, ki z lahkoto odpirajo podjetja in dobivajo od države veliko podpore in možnosti učenja vodenja podjetji. Zelo so ambiciozni, vsaj tisti s katerimi sem jaz v kontaktu in vedno želijo priti še eno stopničko višje. Na Novi Zelandiji res nič ni nemogoče.


Od dela pa k potovanjem. Kako pogosto obiskujeta Slovenijo? Kolikokrat letno pa si privoščita tisti pravi dopust?

Jaz Slovenijo obiskujem enkrat letno, Žiga vsaki dve leti. Dopust pa si privoščiva na bližnje otoke pri Novi Zelandiji. Nazadnje sva bila na Baliju in Avstraliji. Kmalu pa planirava kakšno Samoo in Rarotongo ali Fiji. V zadnjih letih nisva veliko potovala ravno zaradi tega, ker sva veliko delala in je bil čas usmerjen bolj v nova poslovna poznanstva in priložnosti za delo. Življenje na Novi Zelandiji je tudi zelo drago, kar nama ni pustilo velikih potovanj.

Katero potovanje vama je bilo do sedaj najljubše in kaj vaju je tam najbolj očaralo?

Zagotovo Bali, ne glede na to, da je zelo turističen, ima neko energijo, ki je prej še nisva doživela. Od brezkrbnosti, ko se vsako jutro vsedeš na svoj motorino, do raziskovanja templjev in riževih polj.

Po kakšnem ključu pa izbirata svojo naslednjo destinacijo?

Čisto po naključju in intuiciji. Srečo imava, da sva oba sama svoja šefa, tako se ne ozirava na dopuste ali praznične dni in lahko kupujeva karte, ko so v akcijah.

Kje sta bila, pa sta si rekla, sem se ne bi več vrnila?

Egipt! Nikakor se nama ne dopade, niti nisva ena izmed tistih all-inclusive turistov, tak način potovanja se nama osebno zdi stran vržen denar, saj si zaprt v nekem hotelskem kompleksu in ne okusiš realnosti okolja, katerega obiskuješ. Da ne govorim o hrani, ki je vedno najboljša pri lokalcih.

Kje na svetu pa se počutita najbolj domače?

Avstralija se nama zelo dopade, ampak najina dva domova bosta vedno Nova Zelandija na prvem mestu in nato Slovenija.

V zadnji sezoni Zdravo Tereza sta nam predstavila slovenske “lokalce”. Na tako avtentičen način raziskujeta države tudi, kadar potujeta? Kje so vama najbolj prirasli k srcu?

Vsak kraj vedno tako obiskujeva, jaz manično iščem najbolj lokalne restavracije, tržnice in kraje, ki so še nedotaknjeni. Uživava v pogovorih z lokalci, ki nama vedno razkrijejo kotičke, ki jih pač ne najdeš v Lonely Planetu ali na TripAdvisorju.

Si predstavljata potovanje, kjer ne posnameta niti ene fotografije in ničesar ne objavita na socialna omrežja?

To imava v planu naslednje leto. Želiva oditi na El Camino de Santiago, verjetno vsak po svoje, brez pametnih aparatov.

Kako bi opredelila svoj stil potovanja?

Last minute, neorganiziran, intuitiven in vedno poln dobrih spominov!

Pet stvari, ki jih vedno najprej spakirata v kovček, preden kreneta na pot?

Hm, odvisno kam greva, a nekaj, kar je vedno konstanta je, da nama skuham in pripravim čisto vse za dolg let. Tako, da boste v moji osebni prtljagi našli skuhano kvinojo z zdravimi prigrizki, da ne rabim posegat po neokusni in nekvalitetni letalski prehrani. Tako na destinaciji nisem napihnjena, zjetlegana, niti utrujena.

Najboljši nasvet glede potovanj, ki sta ga prejela, ali pa sta do ugotovitve prišla sama?

“Sam pejt!” Nikoli ni pravi čas, sploh, ko delaš sam zase.

Najbolj prijetna izkušnja s potovanj?

V Parizu, ko sva bila v najbolj mini butičnem kinu, nekje v zakotni ulici in gledala Woody Allenovo premiero Midnight in Paris. V prvih kadrih na začetku filma pa se je pojavil ravno najin kino, v katerem sva sedela v tem trenutku. Nisva mogla verjeti, to so takšni mini momenti, ki nama veliko pomenijo.

Pa kakšna zelo slaba?

Nimava zelo slabih, nekako so tudi slab trenutki učne urice za nas.

Katere so po vajinem mnenju največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih?

Zagotovo, da potrebujejo ogromno denarja za potovanja.

Zdaj pa h kulinariki. Kje sta do sedaj najbolje jedla? Katera kuhinja vaju je najbolj inspirirala? Tereza, ti gotovo iščeš navdih tudi na svetovnih krožnikih.

Kreta! Grška hrana nama je zelo pri srcu, zelo čistih okusov je in zdrava. Vedno iščem navdih po svetu, ki ga lahko apliciram v oddajo ali knjige.

Kaj pa vedno najraje prigrizneta, ko se vrneta v Slovenijo?

Ajdove žgance, štruklje, joto in kakšen domač štrudelj.

HITRIH 6:

Najljubša država na svetu:

Je ni, sva otroka sveta.

Najljubše mesto:

Amsterdam.

Najljubša plaža:

Piha Beach, Nova Zelandija.

Najljubša kulinarika:

Mediteranska, Grška.

Najljubši način transporta:

Motorino.

Najljubsi jezik:

Španščina.

Terezi in Žigu lahko sledite tudi na socialnih omrežjih!

Na Facebooku lahko sledite tudi VANDRAJ. Če želite z nami podeliti tudi vaše popotniške utrinke, nas označite na našem Instagram profilu z #vandraj ali @vandraj. 

Foto: Arhiv Tereze Poljanič

Preberite še:

Slovenians travel: “Verjetno je največja zmota o potovanjih ta, da so draga” #intervju

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.