Pod plahto: Intervju z Gorenjcema, ki po svetu potujeta s šotorom

Tokrat sta se nam skozi intervju predstavila popotnika Lara in Boštjan, ki ju lahko spremljamo na blogu Pod plahto. Po svetu namreč potujeta s šotorom, zase pa pravita, da sta avtohtona Gorenjca. Po izobrazbi sta oba učitelja, zelo rada imata živali, obožujeta kuhanje in se ves čas potepata naokrog. Najraje od vsega pa nekje sredi ničesar zakurita ogenj, postavita šotor in uživata.

Kakšno je vajino življenjsko poslanstvo? Pod plahto

Čim manj časa biti doma in čim več po svetu. Pod plahto.

Kje ste do sedaj že bili?

Do sedaj sva skupaj potovala po več evropskih državah, Avstraliji in Severni Ameriki.

Od kje odločitev ravno za kampiranje in zakaj rada kampirata?

Boštjan: Sam sem že v otroštvu veliko kampiral s starši, danes pa tudi sam najraje potujem s šotorom. Ker sem geograf, se zelo rad zadržujem v naravi in spim na čim manj obljudenih lokacijah. To omogoča šotor.

Lara: Mene je za kampiranje navdušil Boštjan. Všeč mi je, kako malo stvari potrebuješ za preživetje in za to, da se imaš super. Hkrati pa si vedno na svežem zraku, v naravi. Zame je kampiranje luksuz.

Kako bi opisala sistem tovrstnega potovanja? Kaj je potrebno vedeti, preden odpotujemo šotorit po svetu?

Kampiranje je precej svobodna oblika potovanja. V večini primerov ti ni treba v naprej rezervirati nastanitve, zato lahko prosto izbiraš kampe in lokacije za spanje. Potrebno pa je vedeti, da je včasih vreme tudi deževno in vetrovno. Teh pogojih je potrebno postaviti ali podreti šotor in prespati noč. Na takšne situacije se je potrebno prej dobro pripraviti ali pa pogledati vremensko napoved in se odpraviti nekam, kjer je vreme sončno.

Katere stvari so must – have na kampiranju?

Ja, brez šotora ne gre. Potem pa še podloga za spanje, spalna vreča, gorilnik, nekaj osnovne posode za kuhanje in svetilka. Midva pa vedno vzameva še žepni nož in kladivo.

Najboljša domača, evropska in tuja lokacija kampiranja?

Če kot lokacijo v Sloveniji lahko navedeva tudi kotiček, ki ni del uradnega kampa, je to zagotovo Rakov Škocjan (glede na kazni za divje kampiranje v Sloveniji, ne bova razkrila podrobnosti). V Evropi nama je bilo najljubše kampirati na grški plaži Agios Dimitrios na otoku Evia. Za najljubšo svetovno lokacijo pa se težko odločiva, mogoče lahko izpostaviva kamp v Devils Marbles v Avstraliji.

10 nasvetov za dopust pod plahto?

1. Ne glede na to, kam greš, imej vedno kaj toplega za obleči.
2. Preden postaviš šotor je pametno preveriti, če je v bližini kakšno mravljišče.
3. Pozanimaj se o vremenu.
4. Obvezno spakiraj kladivo.
5. Poglej, kje je vzhod, sploh če hočeš zjutraj dlje spati.

Vsega zgoraj naštetega se drživa. En nasvet je lahko tudi ta, da treba pri potovanju s šotorom uživati tudi pri samem kampiranju. Ni treba da si vsak dan ogledaš sto novih stvari. Včasih je šotor na plaži, ribiška palica in mrzlo pivo povsem dovolj.

Kako je z osebno higieno in hrano med kampiranjem?

Malo se je treba prilagoditi. Če ima kamp tuš in kopalnico, je pač tako kot doma. Pri divjem kampiranju pa moraš malo improvizirati. Flaša vode vedno prav pride za umivanje zob in tuširanje. Poleg tega pa imava vedno sabo tudi vlažilne robčke, za takrat, ko je sila. Glede hrane pa ni ovir. Midva narediva spisek hrane, ki zdrži dlje časa tudi na vročini, sveže stvari (sadje, zelenjava in meso) pa kupujeva sproti. Včasih se nama zdi, da med potovanjem še več kuhava, kot doma 😊

Se vama je kdaj zgodilo, da sta kampirala na mestu, kjer to ni dovoljeno? Kako in kje se lahko nekdo, ki gre v tujino kampirat prvič, pozanima o takih zadevah?

Ja, nekajkrat. V Grčiji sva nekajkrat prespala na plaži, v ZDA pa včasih malo preblizu potokov (po zakonu moraš biti vsaj 300m oddaljen od vode) in nekajkrat v Sloveniji. Točne informacije o politiki kampiranja midva poiščeva za vsako državo posebej, kamor sva pač namenjena. Nekomu, ki se prvič odpravlja kampirat priporočava, da si za začetek poišče kamp. Ni treba, da je to velik, drag kamp, veliko se najde tudi manjših, bolj domačih kampov. Kampi so lepo označeni na google mapsu. Nekaj napotkov o kampiranju pa si lahko prebere tudi na najini spletni strani pod rubriko »Pod plahto za telebane«.

Kampirala sta tudi v ZDA. Kakšna je razlika med kampi v Evropi in v ZDA?

Glavna razlika je predvsem v velikosti parcel in svobodi kampiranja. V Ameriki so parcele ogromne, na prav vsaki je tudi ognjišče, kjer lahko mirne duše zakuriš ogenj. V Evropi je to strogo prepovedano. Kampi v Ameriki so precej divji in naravni, v nasprotju z evropskimi, ki so po večini postali že pravi mali hoteli na prostem.

Najlepši kamp/ vajina najljubša lokacija v ZDA?

Boštjan: Dixie national forest.
Lara: Joshua Tree National Park

Najbolj zanimiva prigoda?

Letos v Ameriki, sva kar velikokrat nabirala drva, da sva si lahko zakurila ogenj. Američani imajo glede tega v narodnih parkih kar strogo politiko, saj je nabiranje lesa prepovedano. To sva vedela, zato sva vedno drva nabrala v naprej in jih dala v prtljažnik. V Montani, na poti v nacionalni park Glacier, sva prespala v Flathead nacionalnem gozdu, kjer je Boštjan nabral zalogo drv. Ko sva naslednji dan prišla v Glacier park, sva si poiskala parcelo, postavila šotor in zložila drva ob ognjišče. Ker je bilo ognjišče polno pepela, je Boštjan poiskal park rangerja in prosil, če lahko počistijo, da bova zvečer lahko zakurila ogenj. Prijazni park ranger je dejal, da bodo stvar uredili.

Midva sva nato odšla iz kampa raziskovat park. Čez nekaj ur sva se vrnila in opazila, da je ognjišče počiščeno. Poleg tega pa so izginila tudi najina drva. Na mizi naju je pričakal rumen list, kjer je bilo označeno, da sva kršila politiko nabiranja lesa v parku. Boštjan je šel takoj v akcijo za park rangerjem, da mu razloži situacijo. Gospod se je opravičil in nama zastonj prinesel zavoj drv. Boštjanu pa še vedno ni dalo miru, kam so njegova drva odšla. Šel se je sprehodit po gozdu okoli najine parcele (ki je precej velika) in takoj prepoznal dve veji. Ugotovila sva, da je park ranger najine veje razmetal okoli po gozdu in jih s tem »vrnil« nazaj, čeprav sploh niso bile nabrane tukaj. Tako je Boštjan dvakrat nabiral ista drva za večerni ogenj 😊

Od kje in zakaj odločitev za pisanje bloga o potovanjih?

Lara: Jaz sem si vedno želela pisat blog, ampak se mi nikoli ni zdel pravi trenutek. Ko sva načrtovala najino potovanje po Ameriki, sem ven vzela zvezek, kamor sem si zapisovala najino potovanje po Avstraliji. Zdelo se mi je škoda, da je toliko napisanega več let ležalo v predalu pa še precej neurejeno je bilo vse skupaj. Tako je Boštjan predlagal, da bi naredila spletno stran, kjer bi objavljala najine dogodivščine s kampiranja in potovanj.

Boštjan: Sprva nisem bil najbolj navdušen nad tem, saj pisanje bloga in vse ostalo vzame kar precej časa tako doma, kot tudi na samem potovanju. Večkrat sem bral potopise drugih, kjer me je včasih kaj zmotilo, na primer način pisanja in zelo malo uporabnih informacij. Zato sem sam začel potopise pisati kot zgodbo (in ne strogo po dnevih) ter vključevati povezave do google zemljevidov, da si bralci lažje predstavljajo kje sva bila.

Ali je kampiranje vedno varna opcija, sta se kdaj počutila ogrožena?

Lara: Meni osebno kampiranje predstavlja precej varno opcijo potovanja in prenočitve. Nikoli se nisem počutila ogrožene s strani živali, saj sem mnenja, da če jih pustiš pri miru, one pustijo pri miru tebe, ne glede na to kako velika ali strupena ta žival je. Veliko bolj se počutim ogrožena v velikih mestih, kot pa nekje sredi gozda.

Boštjan: Včasih pomisliš na kakšnega jeznega kmeta, ki te lahko najde ali pa lačnega medveda. Zaenkrat je bilo še vedno vse ok.

Kateri nasvet vam je prišel na potovanju najbolj prav in kdo vam ga je dal?

Ustavi se kjer ti paše in kjer je najlepše. Ne oziraj se na načrt. Dobila sva ga od Boštjanovega brata, ko smo skupaj potovali po Avstraliji.

Kaj vam je najljubše, kar ste s seboj prinesli s potovanj in zakaj prav to?

Lara: na potovanjih zelo malo kupujeva, jaz imam zelo rada kaj uporabnega. Že v Avstraliji sva si kupila »stubby holderje« torej nekakšne penaste »oblekice« za pločevinko ali kozarec, ki ohranjajo temperaturo pijače. Od takrat naprej imam to vedno v torbici, še posebej nepogrešljivo pa je med kampiranjem, ko ni hladilnika. Zadnjega sem si kupila v Ameriki.

Boštjan: Na potovanjih zbiram pesek, ki ga nato presejem v stekleničke in hranim doma. Nabrala se je že kar lepa zbirka barv in držav od koder prihajajo peski.

Ste morda kaj zares pogrešali oziroma vam je bilo žal, da česa niste vzeli s seboj?

Kaj prav važnega nisva nikoli pozabila. Sva pa doma že pustila sprej proti komarjem – ni treba posebej razlagati kako nama je bilo takrat žal. In včasih pogrešava hladilnik.

Na kateri svoji poti ste spoznali najbolj zanimivega človeka in kakšna je bila njegova zgodba?

Midva imava mogoče malenkost drugačen način potovanja kot večina, saj poleg kulture raje raziskujeva divjino in naravo in se izogibava mest ter gneče. Zato na potovanjih srečava manj ljudi. Na zadnjem potovanju po Ameriki sva v kampu južno od Salt Lake Cityja srečala gospoda Raya. Takoj je pristopil do naju in že v naslednjih minutah pomagal načrtovati najino pot.

Američani so zelo ustrežljivi in vedno želijo pomagati in deliti svoje izkušnje. Izkazalo se je, da je gospod vrsto let živel v mestu Jacson, južno od narodnega parka Yellowstone, kamor sva bila namenjena. Zato nama je namignil, kam se splača pogledati, da se ogneva gneči in kje se splača ustaviti na poti do tja. Hkrati pa sva zvedela vse o njegovem življenju, življenju njegove žene in njegovih otrok. Njegov sin ima devet otrok, ena vnukinja je imela hudo bolezen.. res je veliko povedal.

Katera je bila najbolj nenavadna izkušnja, najbolj čudna situacija ali preprosto najbolj neverjetna stvar, ki ste ji bili priča?

Takole na pamet težko rečeva, kaj vse se zgodi na potovanjih. Vsak dan je nekaj novega. Če pa že ravno sprašujete o nenavadnem, čudnem in neverjetnem: to so vozniki v Romuniji, Bolgariji in Grčiji.

Ali se na pot raje prej dobro pripravite in se potem držite začrtanega plana, ali pa se raje prepustite spontanim odločitvam na kraju samem?

Pred potovanjem narediva okviren načrt, kaj vse bi si rada ogledala. Boštjan pregleda zemljevid, in tako že v naprej najde kakšne zanimive lokacije. Izračunava si tudi približno dolžino poti v kilometrih in urah, da približno veva, kje naju čaka več vožnje in kje manj. Pogledava tudi, če so v okolici kakšni kampi oziroma prostori za divje kampiranje. Ne delava si fiksnega plana in si že pri načrtovanju pustiva nekaj dni »rezerve«, da lahko kje ostaneva dlje ali pa greva vmes še kam, kamor nisva načrtovala. Se pa vedno zgodi, da se začetni okviren plan in dejansko potovanje, na koncu precej razlikujeta med sabo. Ampak nama je ravno to všeč.

Kaj vam potovanja dajejo? Zakaj bi morali potovati več?

Lara: Meni je všeč, kakšna oseba postanem, ko potujem. Seveda je potovanje tudi naporno, ampak je vse precej lažje kot doma, v domači rutini. Jaz sem človek, ki mora imeti vse naprej organizirano, zelo težko se prepustim, in se mi včasih zdi, da življenja ne izkoristim dovolj. Na potovanjih pa sem ravno nasprotje temu. To, da ne vem, kje bom še isti dan spala, kje bom čez en dan ali en teden, me navdaja s pozitivno energijo. In prav zato bi morala potovati več.

Boštjan: Potovanja nam dajejo neko splošno razgledanost. Dobro je videti kako družba deluje v drugih državah in izkusiti čim več stvari, ki jih doma ne moreš.

Kraj, ki se vam je doslej najbolj zapisal v srce in destinacija na vrhu vaše Bucket liste?

Lara: Pri meni ima posebno mesto avstralski outback. Na vrhu moje bucket liste je Namibija.

Boštjan: Tudi meni je najlepši pravi avstralski outback z rdečimi sipinami in prekrasnim zvezdnatim nebom ponoči. Moja velika želja pa je osvojiti sever celinske Evrope in raziskovanje Norveške.

Vajinih top 5 destinacij, kjer sta že bila in naslednja, kamor gresta?

Agios Dimitros – grški otok Evia, Devils Marbles – Avstralija, Normandija – Francija, Yellowstone – ZDA, Joshua Tree – ZDA.
Katera bo naslednja pa še sama ne veva, kar nekaj jih je na seznamu za drugo leto.

Blog Pod plahto najdete na tem naslovu.

Foto: Arhiv blogerjev Pod plahto

Preberite še: Slovenka v Bruslju: Kljub vsej izbiri v prestolnici EU včasih pogrešaš zeleno Slovenijo

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.