Čeprav poleti večina za dopust izbere poležavanje na plaži in hlajenje v morju, je čedalje več tudi tistih, ki stavijo na oddih daleč od natrpanih plaž in dopust raje preživijo v objemu gozdov. Visoka Štajerska pri naših severnih sosedih takšne želje več kot zadovolji.

Če v čem, potem Slovenija sosednjo Avstrijo prekaša v deležu gozda na celotni površini ozemlja, saj gozdovi zavzemajo več kot 55 odstotkov površine države, v Avstriji pa okoli 48 odstotkov. A obstaja regija, ki se pohvali s kar 80-odstotnim deležem gozdnatih površin, to je Visoka Štajerska (Hochsteiermark), kjer v turizmu stavijo ravno na neokrnjeno gozdnato naravo ter seveda s tem povezane (športne) aktivnosti.

Visoko Štajersko, ki se razprostira od Semmeringa do pogorja Hochschwab in vse prek masiva Eisenerzer Alpen, zaznamujejo gorata pokrajina, turkizne vode in – kot rečeno – obsežni gozdovi. Pokrajina ponuja neskončno možnosti za športne in adrenalinske aktivnosti.

Že ko se po avtocesti zapeljete zunaj Gradca, pogled naokoli hitro razkrije, da so zeleni gozdovi tu res doma. Visoka Štajerska, severovzhodni del avstrijske pokrajine Štajerska, se namreč začne že kakšnih 20 minut ven iz Gradca, od prestolnice Dunaj pa je oddaljena le približno uro vožnje. Prav Visoki Štajerski se na Dunaju lahko zahvalijo, da imajo izredno kakovostno in čisto pitno vodo, ki do njih priteče iz izvira Kläfferquelle. Poleg tega, da iz omenjenega izvira preskrbujejo ves Dunaj, sveža izvirska pitna voda teče še iz približno polovice vseh pip v Gradcu.

Vse poti ne vodijo v Rim

Približno 600.000 romarjev na leto obišče tamkajšnjo svetovno znano katedralo.

Ne tako množičen, a vseeno vse večji je tudi obisk gore Mariazeller Bürgeralpe. Nanjo se lahko iz središča mesta povzpnete tudi s kabinsko žičnico, ki vas popelje skoraj 1300 metrov nad morsko gladino.

Gora sama po sebi ne bi bila prav nič posebnega, če ne bi tam ob umetnem jezeru uredili čudovitega otroškega parka in sprehoda skozi zgodovino lesarstva na tem območju. Gre za pustolovski park, ki je pravzaprav poučno urejen muzej lesarstva na prostem, kjer so z maketami upodobili delo gozdarjev nekoč, ko še ni bilo težke mehanizacije. Predvsem je zanimiv prikaz transporta lesa, kar je le še dokaz več, da je ne le les, ampak tudi voda tu že od nekdaj izrednega pomena.

Na gori Mariazeller Bürgeralpe je poleg otroškega parka Biberwasser na voljo še polno pustolovščin in dogodivščin.

Ob umetnem jezeru je zelo živahno, prvič zaradi že omenjenega otroškega vodnega parka Biberwasser, tisti starejši adrenalina željni pa se lahko preizkusijo tudi v wakeboardingu, smučanju na vodi – prek jezera so namreč napeljali žico oziroma vlečnico – in stoječem veslanju, supanju po domače. Gre za najviše ležeči wakepark v Evropi.

To je tudi edini način, da se namočite v sicer hladni vodi, saj je kopanje v jezeru prepovedano. Razlog je preprost, želijo ga namreč ohraniti neoporečno čistega. Sicer pa jezera prvotno niso zgradili za potrebe poletne turistične sezone, temveč zaradi umetnega zasneževanja tamkajšnjega smučišča. To je sicer majhno, premore le 11 kilometrov prog, a izredno priljubljeno za družinsko smučanje, ko se kateri od članov šele uči veščin vijuganja po belih strminah.

Ulice Mariazella.

Čeprav je Mariazell bolj ali manj umirjeno turistično središče, je na omenjeni gori poleti večkrat zelo hrupno in živahno. Enkrat ali dvakrat na teden imajo namreč koncerte, posebnost pa je, da nastopajoči igrajo na odrskem splavu sredi jezera, medtem ko jim obiskovalci prisluhnejo z obale.

Tudi na gori Mariazeller Bürgeralpe se vse bolj posvečajo gorskokolesarskemu turizmu oziroma spustu po urejenih poteh. Kot se za območje, ki zelo skrbi za dobro počutje najmlajših obiskovalcev, spodobi, tu ne boste našli le težkih in srednje zahtevnih spustaških (downhill) prog, ampak tudi do družin prijazen Family-trail in Bike4Kids Park.

Ko narava sreča kulturo

Ste si kdaj želeli ustvariti svoj lastni stekleni izdelek? Verjetno so le izjemno redki pomislili, da je to sploh mogoče. Pa je. V steklarni Kaiserhof v kraju Neuberg an der Mürz. Mala zasebna steklarna, nameščena v samostanskih prostorih, omogoča ogled proizvodnje izdelkov iz stekla (mnogi med njimi so prav umetniški), a mojster pihalnik za steklo brez zadržkov odstopi tudi obiskovalcem. Morda tudi zato, da se vsaj za hip umakne od peklensko vroče peči. Greje namreč na kar tisoč dvesto stopinjah Celzija, ugasnejo pa je nikoli. Ko ne obratuje, temperaturo le nekoliko znižajo. Morda se sliši potratno, a ne ugašajo je ravno iz varčevalnih razlogov. Ker največ plina porabijo prav za segrevanje peči na primerno temperaturo, bi bili stalno ugašanje in segrevanje predragi.

Tudi obiskovalci steklarne Kaiserhof se lahko preizkusijo v spretnosti napihovanja steklenih izdelkov.

Samostan, ki so ga ustanovili leta 1327, ni svojevrsten le zaradi omenjene butične steklarne, ampak je posebno mesto v kulturnozgodovinskih knjigah dobil tudi zaradi župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja.

Cerkev so začeli graditi leta 1330 in končali šele 1496 pod vodstvom cesarja Friderika III. Največja posebnost je njeno ostrešje, saj so porabili več kot 1100 kubičnih metrov macesnovega lesa. To je največje in najpomembnejše ostrešje v nemško govorečem prostoru. Triladijska cerkev očara s svetlobo v notranjosti. Po cistercijanskem pravilu je na mestu stolpa še strešni stolpič. Visoki ozki snopasti sklopi držijo križno-rebrasti obok, ki okrašen z rožami spominja na raj.

A na raj pravzaprav spominja vsa Visoka Štajerska. To območje še vedno velja za precej skrivnostno, saj kljub vse večjemu razvoju turizma ohranja pristnost neokrnjene narave. Ko temu dodamo še prijetne kraje in mesteca, pester kulturnozgodovinski pečat, neskončne možnosti za avanture in oddih ter začinimo s kulinaričnimi dobrotami, je Visoka Štajerska res biser, vreden obiska. No, ko smo že omenili kulinariko. Če se boste mudili v kraju Neuberg an der Mürz, je obvezna postaja restavracija Holzer. Zakaj je ponavadi zasedena do zadnjega kotička, boste spoznali takoj, ko boste z njihovimi (lokalnimi) jedmi začeli razvajati brbončice.

Največ gamsov v Evropi

Ko smo že pri presežnikih Visoke Štajerske, ne gre brez rednih prebivalcev hribov in gora, gamsov. Območje Hochschwab je namreč najbolj bogato z gamsi v vsej Evropi. Z 2277 metri nadmorske višine je to najvišja gora Visoke Štajerske, a ni znana le po spretnih štirinožnih plezalcih, ampak predvsem po pohodništvu in namestitvah pri divjačinskih gostilničarjih. Ti vam postrežejo z divjačinskimi specialitetami iz gozda in s travnika. Okoli Poguscha, skozi katerega vodi stara prelazna cesta, ki poteka med krajem Mürz in dolino Stübingtal, pa domuje štajerska romantika. Več kot 30 restavracij, hotelov in penzionov se je zapisalo tovrstnemu slogu gostoljubja.

Besedilo: Mitja Felc
Fotografije: Mitja Felc, Thinkstock