Ljudje potujemo zaradi različnih vzrokov. Na pot se odpravimo zaradi službe, migriramo v kraje z boljšim življenjskim standardom, obiščemo družino ali prijatelje na drugem koncu kontinenta ali preprosto zato, ker si to želimo. Vsak trenutek pa je po svetu na poti milijone živalskih selivcev, ki potujejo in spreminjajo koordinate. Ti se odpravijo na dolga in težka potovanja po kopnem, zraku ali vodi. Njihovo potovanje je nujno za preživetje in ohranjanje vrste.
Velikokrat si rečemo, da je nekdo uspel, ker je bil ob pravem času na pravem mestu. To velja tudi za živali selivke, ki imajo nekakšno notranjo uro in pa seveda dober navigacijski sistem, da prispejo do cilja. Kljub temu, da od človeka potovanje terja energijo in napor, je verjetnost za preživetje veliko večja kot pri živalih.
Ljudje velikokrat sledimo potovalnim trendom in priporočilom, kam naj gremo. Pri živalih je čudež selitve prav v nagonskosti in »programu« v možganih, ki jim sporoča določeno smer, na določen način in v določenem času.
Naj ti predstavimo nekaj živalskih popotnikov, ki jim vsekakor ni para.
Severni jelen
Dolžina potovanja: do 800 kilometrov v eno smer
Vsekakor je največji popotnik med kopenskimi sesalci. Ti večni nomadi potujejo preko nekaterih največjih divjin na zemlji. Vsako leto se zvesto vračajo na tradicionalne kotitvene prostore v tundro, nato pa krenejo proti jugu v varno zavetje gozdov. Hodijo v vrsti drug za drugim, da bi se izognili mučni hoji po visokem snegu. Z ekonomičnim načinom hoje, lahko na dan prehodijo tudi do 50 km in kljub temu porabijo malo energije.
Ali si vedel?
– Mladi jeleni, stari en dan, so že sposobni teči hitreje od olimpijskih sprinterjev.
– V tundri odrasel jelen zaradi pikov insektov izgubi na teden približno liter krvi.
Afriški slon
Dolžina potovanja: vsako potovanje je dolgo do nekaj sto kilometrov
Za slone afriške savane je življenje eno samo potovanje. Selitve jim narekuje menjavanje sušne in deževne dobe. Za samotarske samce, nabite s testosteroni, pa je dodaten motiv, da se odpravijo na potovanja, da izsledijo voljne samice.
Ali si vedel?
– Sloni živijo v matriarhalni skupnosti, saj je ONA družinska zgodovinarka, varuhinja notranjih zemljevidov, podatkov o vodnih virih, sezonskih zalogah hrane in nevarnosti, ki prežijo na določenih območjih.
– Vsako leto med aprilom in oktobrom pride do največje združitve slonov na zemlji ob reki Chobe, ki se vije po severni Bocvani. 45 tisoč slonov prepotuje tudi do 325 km in oblikujejo t.i. slonjo avtocesto.
Kit grbavec
Dolžina potovanja: do 8500 kilometrov v vsako smer
Kiti grbavci opravljajo najdaljšo znano selitev med sesalci. Iz tropskih vod plavajo v oddaljena polarna morja, ki so polna hrane, in spet nazaj. So pravi morski akrobati, saj resnično uživajo v igrivih skokih.
Ali si vedel?
– Ko se kiti grbavci nasitijo v oddaljenih polarnih poljih, pridobijo okrog 10 ton maščevja. Nato se odpravijo po najkrajši možni poti v toplejše vode, kjer se parijo in kotijo.
– Eden glavnih svetovnih kotitvenih prostorov kitov grbavcev je Silver Bank, mirna plitvina severno od Dominikanske republike. V obdobju treh mesecev ga obišče do 7000 kitov.
Losos
Dolžina potovanja: do 2400 kilometrov v sladkih vodah
Lososi so verjetno najbolj znane ribe selivke, ker so njihova potovanja tako zelo spektakularna. Zapletena življenjska pot lososa se začne in konča v sladki vodi, večina pa se odvije na odprtem morju. Toda zadnje potovanje po reki navzgor preživijo le najmočnejši.
Ali si vedel?
– Ko najmočnejši lososi prispejo v svoj rodni kraj oziroma drstitveni prostor, poskrbijo da se njihovi geni nadaljujejo. Po nekaj tednih poginejo in njihova trupla postanejo hrana za preostale živali.
– Lososi so med svojim potovanjem lahek plen za aljaške in sibirske medvede. Ti na dan pojedo tudi do 45 kilogramov lososov.
Bela štorklja
Dolžina potovanja: od 2000 km do 10.500 kilometrov v vsako smer
Štorklja ima v našem prostoru svoje mesto tako v gnezdih na dimnikih, ali pred vrati, kjer so dobili dojenčka. Štorklja namreč že tisoče let po vsej Evropi velja za simbol plodnosti. Čez poletje jo vidimo leteti visoko v zraku in korakati po poljih, vse do sredine septembra, ko se odpravi na pot v podsaharsko Afriko.
Ali si vedel?
– Štorklje ne morejo opravljati dolgih poletov čez morje. Zato se odpravijo okoli ta zadnje v žep. Da dosežejo Afriko se prej še odpravijo do Turčije, kjer preletijo Bosporsko ožino, nato pa dosežejo Afriko preko Izraela in Sinaja.
– Okoli 350 tisoč belih štorkelj se jeseni v mesecu dni preseli preko Bospor, 35 tisoč pa jih prečka Gibraltarsko ožino.
Severnoameriški monarh
Dolžina potovanja: do 4750 kilometrov
Ko se bliža konec poletja, več kot 100 milijonov monarhov poleti preko Severne Amerike na prezimovanje v kalifornijske in mehiške gozdove pinij, na sever pa se vrnejo spet spomladi. Te oranžno obarvane procesije metuljev so eno od čudes iz sveta žuželk.
Ali si vedel?
– Monarhi, ki prezimijo, se zberejo v tako goste skupke, da se drevesne veje upognejo pod njihovo težo. Toda niso lahka pojedina za ptice in druge žužkojedce, ker so njihova telesa prepletena s strupi.
– Entomologi so nekoč izračunali, da če monarhi s krili zamahnejo osem do deset krat na sekundo, lahko s svojo energijo v mirnem vremenu potujejo 1000 km brez postanka.
Velikokrat si določene živali želimo videti v živo. Seveda je priporočljivo, da se to izvaja na pravi način, saj premišljen ekoturizem lahko tudi pomembno vpliva in prispeva k boju za ohranjanje ogroženih vrst. Nekatere lahko opazujemo tudi na vrtu in nam ni potrebno prav daleč na pot.
Vir: Živalske selitve
Foto: Shuttestock
