Štirje najboljši kraji za opazovanje divjih tigrov

Kje so vsi divji tigri? Ker jih je v divjini ostalo le še 3890, je navdušenje nad opazovanjem teh redkih plenilcev vsak dan večje.

Po mnenju Lonely Planeta, je opazovanje tigrov v njihovem naravnem okolju veliko boljša izbira kot obiskovanje zavetišč. Glede na majhno število teh prosto živečih zveri, je dvom ali se jih sploh še da videti v naravnem habitatu, popolnoma na mestu. Za vas smo na kup zbrali 4 kraje, kjer boste imeli najboljše možnosti, da boste tigre opazovali, ne da bi jim s tem škodili.

#1 Madhya Pradesh, Indija

V Indiji lahko najdemo kar 70 odstotkov vseh divjih tigrov in tako, brez dvoma, ponuja najboljše možnosti za opazovanje teh velikih mačk. Med vsemi 50 rezervati je Madhya Pradesh znan tudi kot država tigrov, saj so prav tam na voljo najbolj dostopne in najboljše lokacije za opazovanje. Če se odločite za obisk, vam priporočamo mesec april ali maj in najem avtomobila s štirikolesnim pogonom.

#2 Bardia National Park, Nepal

Zahvaljujoč dolgoletnim prizadevanjem za ohranitev tigrov v zadnjem desetletju, se je število nepalskih bengalskih tigrov v tem časovnem obdobju skoraj podvojilo. Čeprav Chitwan velja za najbolj znanega, pa imate vseeno boljše možnosti za opazovanje na oddaljenem severozahodu v narodnem parku Bardia. Tam namreč domuje kar 80 bengalskih tigrov. Park vam omogoča oglede s terenskimi vozili ali peš, v spremljavi vodiča. Zanimivost teh ogledov je, da je edina zaščita, ki jo s seboj nosi vodič – bambusova palica. Napadi tigrov so sicer redki, a ne nemogoči, zato je vse skupaj še bolj pristno in vznemirljivo.

#3 The Sundarbans, Bangladeš

Med Indijo in Bangladešem leži Sundarbans, ki velja za največji gozd mangrov na svetu. Prav ta gozd pa je dom več kot 100 bengalskim tigrom in nudi veliko možnosti za opazovanje divjega življenja te redke živalske vrste. Ogled safarija traja več dni, začne pa se v čolnu na jugozahodu mesta Khulna. Par dni boste, kot pravi pustolovci, spali in jedli na ladji ter se v spremstvu izkušenih vodičev podali na raziskovanje te neokrnjene narave.

#Durminskoye Rezervat, Rusija

Sibirskega tigra najdemo predvsem v vzhodni Rusiji in severni Kitajski. Spada pa med najbolj ogrožene vrste na svetu. Do leta 1940, ko je Rusija postala prva država na svetu, ki je leta 1965 zagotovila popolno zaščito tigrov, je bila ta vrsta tigrov na robu izumrtja. Večina tur in izletov se nahaja v rezervatu Durminskoye, ki velja za svetišče prostoživečih živali in meri 50.000 hektarjev. To je hkrati glavni življenski prostor zadnjih živečih sibirskih tigrov.

Foto: Unsplash

Preberite še:

Tajska in 11 stvari, ki jih tam nikakor NE počnite

Neverjetna potovanja živali

Ljudje potujemo zaradi različnih vzrokov. Na pot se odpravimo zaradi službe, migriramo v kraje z boljšim življenjskim standardom, obiščemo družino ali prijatelje na drugem koncu kontinenta ali preprosto zato, ker si to želimo. Vsak trenutek pa je po svetu na poti milijone živalskih selivcev, ki potujejo in spreminjajo koordinate. Ti se odpravijo na dolga in težka potovanja po kopnem, zraku ali vodi. Njihovo potovanje je nujno za preživetje in ohranjanje vrste.

Velikokrat si rečemo, da je nekdo uspel, ker je bil ob pravem času na pravem mestu. To velja tudi za živali selivke, ki imajo nekakšno notranjo uro in pa seveda dober navigacijski sistem, da prispejo do cilja. Kljub temu, da od človeka potovanje terja energijo in napor, je verjetnost za preživetje veliko večja kot pri živalih.

Ljudje velikokrat sledimo potovalnim trendom in priporočilom, kam naj gremo. Pri živalih je čudež selitve prav v nagonskosti in »programu« v možganih, ki jim sporoča določeno smer, na določen način in v določenem času.

Naj ti predstavimo nekaj živalskih popotnikov, ki jim vsekakor ni para.

Severni jelen

Dolžina potovanja: do 800 kilometrov v eno smer

Vsekakor je največji popotnik med kopenskimi sesalci. Ti večni nomadi potujejo preko nekaterih največjih divjin na zemlji. Vsako leto se zvesto vračajo na tradicionalne kotitvene prostore v tundro, nato pa krenejo proti jugu v varno zavetje gozdov. Hodijo v vrsti drug za drugim, da bi se izognili mučni hoji po visokem snegu. Z ekonomičnim načinom hoje, lahko na dan prehodijo tudi do 50 km in kljub temu porabijo malo energije.

Ali si vedel?

–          Mladi jeleni, stari en dan, so že sposobni teči hitreje od olimpijskih sprinterjev.

–          V tundri odrasel jelen zaradi pikov insektov izgubi na teden približno liter krvi.

selivci_shutterstock_214722415

Afriški slon

Dolžina potovanja: vsako potovanje je dolgo do nekaj sto kilometrov

Za slone afriške savane je življenje eno samo potovanje. Selitve jim narekuje menjavanje sušne in deževne dobe. Za samotarske samce, nabite s testosteroni, pa je dodaten motiv, da se odpravijo na potovanja, da izsledijo voljne samice.

Ali si vedel?

–          Sloni živijo v matriarhalni skupnosti, saj je ONA družinska zgodovinarka, varuhinja notranjih zemljevidov, podatkov o vodnih virih, sezonskih zalogah hrane in nevarnosti, ki prežijo na določenih območjih.

–          Vsako leto med aprilom in oktobrom pride do največje združitve slonov na zemlji ob reki Chobe, ki se vije po severni Bocvani. 45 tisoč slonov prepotuje tudi do 325 km in oblikujejo t.i. slonjo avtocesto.

selivci_shutterstock_128193374

Kit grbavec

Dolžina potovanja: do 8500 kilometrov v vsako smer

Kiti grbavci opravljajo najdaljšo znano selitev med sesalci. Iz tropskih vod plavajo v oddaljena polarna morja, ki so polna hrane, in spet nazaj.  So pravi morski akrobati, saj resnično uživajo v igrivih skokih.

Ali si vedel?

–          Ko se kiti grbavci nasitijo  v oddaljenih polarnih poljih, pridobijo okrog 10 ton maščevja. Nato se odpravijo po najkrajši možni poti v toplejše vode, kjer se parijo in kotijo.

–          Eden glavnih svetovnih kotitvenih prostorov kitov grbavcev je Silver Bank, mirna plitvina severno od Dominikanske republike. V obdobju treh mesecev ga obišče do 7000 kitov.

selivci_shutterstock_384104413

Losos

Dolžina potovanja: do 2400 kilometrov v sladkih vodah

Lososi so verjetno najbolj znane ribe selivke, ker so njihova potovanja tako zelo spektakularna. Zapletena življenjska pot lososa se začne in konča v sladki vodi, večina pa se odvije na odprtem morju. Toda zadnje potovanje po reki navzgor preživijo le najmočnejši.

Ali si vedel?

–          Ko najmočnejši lososi prispejo v svoj rodni kraj oziroma drstitveni prostor, poskrbijo da se njihovi geni nadaljujejo. Po nekaj tednih poginejo in njihova trupla postanejo hrana za preostale živali.

–          Lososi so med svojim potovanjem lahek plen za aljaške in sibirske medvede. Ti na dan pojedo tudi do 45 kilogramov lososov.

selivci_shutterstock_115212478

Bela štorklja

Dolžina potovanja: od 2000 km do 10.500 kilometrov v vsako smer

Štorklja ima v našem prostoru svoje mesto tako v gnezdih na dimnikih, ali pred vrati, kjer so dobili dojenčka. Štorklja namreč že tisoče let po vsej Evropi velja za simbol plodnosti. Čez poletje jo vidimo leteti visoko v zraku in korakati po poljih, vse do sredine septembra, ko se odpravi na pot v podsaharsko Afriko.

Ali si vedel?

–          Štorklje ne morejo opravljati dolgih poletov čez morje. Zato se odpravijo okoli ta zadnje v žep. Da dosežejo Afriko se prej še odpravijo do Turčije, kjer preletijo Bosporsko ožino, nato pa dosežejo Afriko preko Izraela in Sinaja.

–          Okoli 350 tisoč belih štorkelj se jeseni v mesecu dni preseli preko Bospor, 35 tisoč pa jih prečka Gibraltarsko ožino.

selivci_shutterstock_94842004

Severnoameriški monarh

Dolžina potovanja: do 4750 kilometrov

Ko se bliža konec poletja, več kot 100 milijonov monarhov poleti preko Severne Amerike na prezimovanje v kalifornijske in mehiške gozdove pinij, na sever pa se vrnejo spet spomladi. Te oranžno obarvane procesije metuljev so eno od čudes iz sveta žuželk.

Ali si vedel?

–          Monarhi, ki prezimijo, se zberejo v tako goste skupke, da se drevesne veje upognejo pod njihovo težo. Toda niso lahka pojedina za ptice in druge žužkojedce, ker so njihova telesa prepletena s strupi.

–          Entomologi so nekoč izračunali, da če monarhi s krili zamahnejo osem do deset krat na sekundo, lahko s svojo energijo v mirnem vremenu potujejo 1000 km brez postanka.

selivci_shutterstock_10796296

Velikokrat si določene živali želimo videti v živo. Seveda je priporočljivo, da se to izvaja na pravi način, saj premišljen ekoturizem lahko tudi pomembno vpliva in prispeva k boju za ohranjanje ogroženih vrst. Nekatere lahko opazujemo tudi na vrtu in nam ni potrebno prav daleč na pot.

Vir: Živalske selitve

Foto: Shuttestock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.