Ker sem velika navdušenka in zasvojenka s kotički, kamor lahko prideš peš, kjer mi družbo dela narava in mir, bom predzadnji glas iz Krete ponovno posvetila idejam za pohodniško raziskovanje divjega juga otoka. Moj raziskovalni duh mi ni dal miru, zato sem se odpravila še na določene odseke poti E4, ki se vije po otoku. Doživetje in razgledi so res nepozabni in priporočljivi vsem pohodniškim in v naravo zaljubljenim dušam.
Samaria ni edina soteska na Kreti
Preden sem zavila na obalne predele pohodniških poti, sem se odločila obiskati kanjon, ki ni tako razvpit, kot Samaria, o katerem sem že pisala. Med tem, ko se tja valijo trume obiskovalcev, so mi v zgodnjih jutranjih urah v manj znani soteski Agia Irini družbo delale le živali. Na javni avtobus sem čakala še v temi. Ko po ovinkastih cestah pridemo do izhodišča kanjona, avtobus zapustim le jaz in moje zaspane oči. Ampak, kaj hitro me je prebudil svež jutranji zrak ter pot pred mano. Gre za lepotico, ki jo je izklesala voda. Pot je lepo urejena in česa bi si lahko bolj želela, kot pa zajtrk s pogledom na skalnato kreacijo, po kateri se sprehajajo gamsi? In potem ne veš, kdo je bolj radoveden in kdo koga bolj opazuje. Oni mene ob prežvekovanju zajtrka ali jaz njih in njihove strumne noge, ki jih držijo na prepadnih skalah. Štiriurna pot me je privedla do Sougije. To je manjši obalni kotiček z nekaj hiškami, manjšimi hoteli, čudovito plažo ter seveda super tavernami. Pot, ki jo prehodimo, pa naj si bo pohodniška ali življenjska je vedno poplačana. Tudi ta je bila s skokom v morje in super vanilijevo pogačo iz vaške pekarne.
—> Vse Barbarine razglednice s Krete si lahko prebereš tukaj. <—
Peš na slavno plažo Elafonisi
Ko listaš po vodičih in spletnih straneh, ki opisujejo kraje, ki naj jih na Kreti ne bi izpustil, je med njimi prav tako plaža Elafonisi. Ta se nahaja na jugozahodu otoka. Gre za dolgo peščeno plažo z nebeško barvo morja. Da je še vse nekoliko bolj pisano, je poskrbela narava, saj je pesek odela v roza odtenek. Če vprašaš hipije, ki so otok raziskovali 3o let nazaj, bi ti povedali, da je to res bil raj na Zemlji. Danes je seveda raj popestrila ponudba na stotine ležalnikov, za želodčke pa poskrbijo številne kantine na plaži. In da na megalomanskem parkirišču najdeš svoj avtomobil, je huje kakor, da bi iskal Minotavra v Knososovi palači. Da ne govorimo o sardelicah na plaži. Ampak kljub vsemu, sva se s sopotnico odločili, da do plaže prehodiva obalnih deset kilometrov. Pričeli sva na plaži Krios, ki je nekoliko oddaljena od znanega letoviškega mesta Paleohora. Pot je bila ponovno čarobna. Na štiriurni sončni poti pa sva odkrile nov in pa precej manj oblegan raj, ki je na poti do plaže Elafonisi. Govorim o potopljenem mestu Viena in pa plaži Kedrodasos. Tja vzemi svojo vodo, svojo hrano in se prepusti ležanju na mivki.
Od Paleohore do Sougije
Zelo priljubljena in prav tako zelo pravljična pot se vije od Paleohore, natančneje od Anidri plaže do Sougije. Tukaj je promet pohodnikov dokaj gost, a nič za to. Če boš nastanjen v Paleohori in si želiš lepega dnevnega izleta, jo mahni do Sougije. Do tja te ponovno vodi šesturna pot ob skritih zalivih. Če si za Robinzonske počitnice, potem ti ta del otoka ne sme pobegniti. Naprtaj si šotor in spal boš lahko na najbolj nepozabnih in samo zate namenjenih zalivčkih. Zjutraj te bo zbudilo sonce in šum morja. Takšnih korenjakov na poti sicer ni veliko. Je pa precej kar na divje postavljenih šotorov na plaži v Sougiji. Torej, če si želiš biti v civilizaciji, za sosede imeti osebke, ki so zelo odprtega duha, zavij do Sougije. Če želiš nazaj v prijetno posteljico v Paleohoro pa skok na ladjo in v dveh urah boš na dnevnem izhodišču.
Možnosti so številne in neverjetno pisane. Ampak mislim, da me bo žal prehitel čas odhoda. Zato že sedaj v mislih oblikujem načrte, kam vse moram zaviti naslednjič.
–> Preberi vse Barbarine dogodivščine na Kreti!
