Tokrat klepetamo z Alenko Drobnjak, ki se je pred tremi leti odločila, da si želi doživeti življenje na Finskem. Za štiri mesece se je preselila v mesto Tempere, Finska pa jo je tako navdušila, da se je letošnjega avgusta odločila vrniti.
Alenka, kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?
Sem dekle z glavo v oblakih, nogami pa trdno na tleh, razpeta med prijetnim in poznanim življenjem doma in izzivi in novostmi, ki jih prinaša tujina. Rada imam to-do liste, še raje, ko so te že obkljukane in imam občutek, da je moje življenje “pod nadzorom”. Ko pa mi strukture in načrtov zmanjka se večkrat odločim za menjavo okolja, saj me spoznavanje novih ljudji in drugačnih kultur osrečuje in spodbudi k novim in drugačnim ciljem. Finska mi je ponudila vse zgoraj našteto.
Zakaj Finska? Od kdaj živite v mestu Tampere? Kaj vas je tja odneslo?
Tukaj živim od sredine avgusta 2019, sicer pa sem tu živela tudi 4 mesece leta 2016, v istem časovnem obdobju. Nazaj me je pripeljala želja po še zadnji Erasmus izkušnji pred zaključkom študija. Finska me je leta 2016 izredno navdušila, zato sem imela vse od takrat željo po ponovni vrnitvi.
S čim se tam ukvarjate/preživljate?
Sem študentka, trenutno tukaj v okviru študijske izmenjave pišem magistrsko nalogo. V načrtu imam raziskovalni del, ki bi ga rada opravila na Finskem, če bo Finska le dovolj odprta za sodelovanje.
Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?
V Slovenijo se bom vrnila že konec decembra, po zaključku izmenjave.
Vas kdaj ujame domotožje?
Čas tukaj mineva tako hitro, vedno se toliko dogaja, da časa za domotožje skoraj da ni, ko pa me le kdaj ujame, je na srečo tukaj tehnologija – s prijatelji in družino sem kar veliko v stiku.
Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?
Definitivno našo hrano in denarnici prijaznejše cene.
Kako preživljate finsko zimo?
Ko prideš na Finsko, oziroma se tja odpravljaš oziroma nasploh omeniš besedo Finska, te vsi svarijo pred njihovo zimo, meni pa se sploh ne zdi tako grozna. Konec koncev smo tudi v Sloveniji navajeni precej mrzlih zim, le da se ta tukaj začne že veliko prej. Marz je suh, tako da se ga da z zadostnim številom plasti z lahkoto premagati. Pomaga tudi savnanje skupaj s skoki v mrzlo jezero. Na koncu slišiš že pogovore tipa: “Koliko stopinj imamo danes?” “Oh danes ni tako mrzlo, samo -10 stopinj.” Edini problem so poledeneli pločniki, ki so me marsikdaj vrgli na rit.
Kaj ste ob selitvi vzeli s seboj, česar nikakor ne bi mogli dobiti na Finskem?
Finska res ni znana po dobri hrani, zato je z mano romalo kar nekaj vrečk naše nepogrešljive goveje juhe za mrzle dni in pa domače klobase. Finci bi zase sicer rekli, da so pravi ljubitelji klobas – na ognju in žaru jih pečejo ob vsaki priložnosti, vendar so te njihove “klobase” na žalost le navadne hrenovke, takih, ki jih poznamo mi, pa se ne dobi.
[O mestu:]
Kako bi opisali Tampere?
Tampere je manjše industrijsko mesto, kar pomeni da je posledično tudi manj turistično. Polno je značilnih tovarniških objektov zgrajenih iz rdečih opek, ki mu dajejo značilen pridih, opazen pa je tudi vplivi vzhoda z značilnimi pravoslavnimi cerkvami. Čeprav je mesto industrijsko, je zrak tukaj neverjetno čist in narava neokrnjena, divji zajci tako ponoči kot tudi podnevi zaidejo vse do mestnega središča. Načeloma je precej mirno mesto, ki pa se razživi ob različnih študentskih in poletnih festivalih. Skratka, prava Finska.
Pa njegove ljudi?
Finci načeloma veljajo za precej tihe, hladne in nedostopne ljudi. To je opazno predvsem na avtobusnih postajališčih ko v tišini, z zadostno “varnostno razadaljo” eden od drugega čakajo na prihod avtobusa. Hkrati pa so to zelo prijazni ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati. Ko te spustijo v svoj krog prijateljev in jih zares spoznaš ugotoviš, da so ubistvu zelo srčni ljudje. Z njimi semi mela uglavnem pozitivne izkušnje.
Katera je najbolj nadležna stran mesta?
Trenutno v mestu gradijo progo za tramvaj zato je središče mesta praktično gradbišče. Namesto lepih razgledov so iz kavarn vidni delavski stroji in ograje.
Vaši trije razlogi za obisk so: finska narava, magična zima, kultura.
Mesto je najlepše …
Pozimi, v primeru da je snega dosti, saj je atmosfera kljub mrazu in temi res magična. Takrat je tudi mogoče drsanje na zamrznjenem jezeru Näsijärvi, možnosti da lahko vidite severni sij tudi bolj na jugu so večje.
Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti …
Edinstvena narava in pokrajina, mir, občutek varnosti, najboljša čokolada.
[O urbanih kotičkih:]
Najljubši kotiček za sprostitev: Kaupinojan Sauna ob obali jezera Näsijärvi.
Najboljšo kavo potrežejo v: Pella’s cafe.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Munkki – tipični finski krofi s kardamomom in jelenje meso.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Za večje galerije in muzeje se je treba odpraviti v Helsinke, vsekakor pa je zelo simpatičen Moomin muzej.
Park, kjer najraje poležavate: Obala in gozdički ob jezeru Näsijärvi.
Najboljša zabava v mestu: Definitivno karaoke bari, Finci jih naravnost obožujejo in pogosto zahajajo v njih.
[Uporabno:]
Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?
Kolo ali pa mestni avtobus.
Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?
Direktne povezave (do Helsinkov) iz Slovenije so precej drage, v zimskih mesecih pa jih skoraj da ni. Najcenejša opcija je iz sosednje Madžarske (direkten let v Tampere), ali pa iz Italije (Benetke) in Hrvaške.
[Plus in minus:]
Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Tukajšnje univerze so res super, pa ne le drugačen način poučevanja, tudi prostori so veliko bolj moderni in uporabni. Tako lahko na faksu na primer najdete temen hodnik z udobnimi bean bagi za spanje in sobo za sporostitev, polno knjig, družabnih iger, puzlov, itd. Prav tako je tukaj dobro poskrbljeno za študente – ugodna študentska kosila, prevoz, študentski domovi, zdravstvo …
Kot slabost pa bi izpostavila težko vzpostavljanje osebnih stikov s Finci. Če tukaj študiraš je to sicer lažje, saj so načeloma študenti na univerzi bolj odprti do tujcev, nekateri tutorji se zelo povežejo s “svojim” tujimi študenti. Izven univerze pa so na nek način bolj pazljivi, ko pride do tujcev. So sicer prijazni, vendar ostajajo bolj hladni in obdržijo distanco – vsaj na začetku.
Najboljša izkušnja, ki ste jo doživeli ob selitvi?
Definitivno spoznavanje novih ljudi – intenracionalnih študentov, ki so tudi tukaj na izmenjavi, in seveda lokalcev.
Kaj pa najbolj prijetna?
Za enkrat na srečo še nisem imela naprijetnih iskušenj, je pa recimo finščina kot jezik zelo velik izziv. Tako se je na primer že večkrat zgodilo kakšno presenečenje, še posebej pri hrani, ki pa je bilo bolj komično kakor neprijetno (npr. Korf s hrenovko, omaka za meso, za katero sem mislila, da je juha itd.)
[Na hitro:]
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 5
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 9
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite na eva@vandraj.si!
Foto: Andreja Drobnjak
Preberite še: Nika Ličen: “Takoj, ko sem stopila v svojo sobo, sem klicala domov, naj pričakujejo prvi let, s katerim se vračam.”
