Pomladno branje: Te knjige priporočajo slovenske knjižne blogerke

Pomladno sonce, dišeča trava in dobra knjiga. Je kaj lepšega?

Po ideje za knjige, ki nam bodo polepšale pomlad, smo se obrnili na slovenske knjižne blogerke, ki so nam že nekajkrat zelo uspešno priskočile na pomoč. Kaj priporočajo za pomladno branje?

Monika Manfreda, ustvarjalka bloga Vonj po knjigah, priporoča:

1. Akwaeke Emezi: Kako je umrl Vivek Oji

2. Elizabeth Strout: Olive Kitteridge

3. Jane Austen: Prevzetnost in pristranost

Z Moniko smo se pred časom pogovarjali tudi v TEM zanimivem intervjuju (klik).

 

Ustvarjalka bloga Ajda Naklada priporoča:

1. Frances Hodgson Burnett: Skrivni vrt

2. Irena Štaudohar: Fižolozofija

3. Lucy Maud Montgomery: Ana z zelene domačije

Alenka Štrukelj, ustvarjalka bloga Literarna lekarna, priporoča:

1. Benedict Wells: Hard Land

2. Emily Edwards: Čreda

3. Haruki Murakami: Vsi božji otroci plešejo

Z Alenko smo se pred časom pogovarjali tudi v TEM zanimivem intervjuju (klik). 

 

Našim čudovitim slovenskim knjižnim blogerkam lahko sledite na njihovih blogih ali Instagram profilih. Zagotovo boste našli še več dobrih idej za pomladno branje in za vse ostale letne čase. Veselo branje vam želimo!

 

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: Ideja za izlet z otroki: Grad Brdo #fotozgodba

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Prihaja Festival bralne kulture, ki pravi: Fikcija je vse!

Festival bralne kulture Prepišno uredništvo v organizaciji LUD Literatura se po dveh letih vrača na novo uredništvo! Podnaslovili smo ga Fikcija je vse, potekal pa bo med 24. in 27. oktobrom v novih prostorih uredništva na Trubarjevi 51. Osrednja tema festivala je avtofikcija oziroma pisanje onkraj domišljenega in dejanskega.

Festival, ki se je razvil iz razvpitih dni odprtih vrat uredništva LUD Literatura, praznuje že 10. obletnico. Zato bo letošnji festival bralne kulture, ki sovpada z otvoritvijo novih prostorov uredništva, slavnostno obarvan. Vstop na festival je prost. Število sedežev je omejeno. Med festivalom so knjige LUD Literatura na voljo po akcijskih cenah.

Letos tudi delavnica za pisanje avtofikcije, pripovedovalski večer in predstavitve knjig

Ob priljubljenih sklopih, kot so t. i. nakratki – tematska mikropredavanja –, bo letošnje dogajanje vključevalo tudi delavnico za pisanje avtofikcije, pripovedovalski večer, predstavitve knjig, pogovore, zaključni recital in obisk zabavljaškega duha preteklih Prepišnih uredništev.

PROGRAM

Ponedeljek, 24. 10. 
19.00 Pisanje nima nobene zveze z nevihto (pogovor): Dijana Matković, Katja Kobolt, Iva Kosmos
20.00 10 prepišnih Prišlekov za 10 prepišnih let (branje): Primož Čučnik, Katja Gorečan, Sara Fabjan, Jernej Županič, Aljaž Primožič, Davorin Lenko, Primož Mlačnik, Jure Jakob, Ajda Bračič, Franci Novak

Torek, 25. 10. 
16.30 Kako (ne) pisati o sebi (srečanje in delavnica o pisanju avtofikcije s Katjo Gorečan) *Obvezne prijave.
19.00 Nakratki 1: Dejan Koban, Jaka Železnikar, Vuk Ćosić
19.45 Nakratki 2: Matjaž Ivanišin, Tomaž Grom, Izar Lunaček

Sreda, 26. 10. 
16.30 Kako (ne) pisati o sebi (srečanje in delavnica o pisanju avtofikcije s Katjo Gorečan) *Obvezne prijave.
19.00 Nakratki 3: Ana Schnabl, Jedrt Maležič, Selma Skenderović
20.00 En stavek ne pove ničesar (pripovedovalski večer): Katarina Nahtigal, Maša Budič

Četrtek, 27. 10. 
16.30 Kako (ne) pisati o sebi (srečanje in delavnica o pisanju avtofikcije s Katjo Gorečan) *Obvezne prijave.
19.00 Kamišibaj (predstavitev delavnice)
19.30 Onkraj zgodovinjenja. Ob 10. obletnici Prepišnega uredništva (pogovor): Andrej Hočevar, Dražen Dragojević
20.00 Večnost je premajhna za žlico (recital): Matter

FOTO: Unsplash, Vasja Cenčič

PREBERITE ŠE: 6 jesenskih slovenskih festivalov, ki jih ne smete zamuditi

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Knjige, ki te ponesejo v svet

Če ne moremo na pot, zmeraj obstaja alternativa, ki nas lahko popelje po svetu, tudi iz domače zofe ali kavča. Potrebujemo le čas in dobro knjigo in že smo v deželi, daleč stran. Ob prebiranju vrstic, ne le, da spremljamo glavne junake, temveč smo postavljeni v določen kraj, kjer se zgodba tudi odvija. Za vas smo pripravili nekaj knjižnih predlogov, ki vas bodo popeljali na različne konce sveta, v različne kulture in prigode.

Pascal Mercier: Nočni vlak v Lizbono (Portugalska)

Naključno srečanje s skrivnostno Portugalko spodbudi ostarelega švicarskega profesorja Raimunda, da pusti kariero in odpotuje v Lizbono. Eden izmed vzrokov, ki ga popeljejo tja je, da bi našel pesnika, ki je vse življenje posvetil osovraženemu diktatorju Salazarju.

Raimund je profesor latinščine in strokovnjak za starodavne jezike. Življenje mu spremeni mlada ženska na mostu v švicarskem Bernu, ki jo reši pred skokom v smrt. Po tistem ženska izgine in za seboj pusti samo plašč. V njem je knjiga portugalskega avtorja, v kateri je vozovnica za vlak. Raimund jo uporabi in sklene odpotovati v Lizbono. Medtem ko išče avtorja, se sooči s temačnim poglavjem v zgodovini te države in razkrije tragičen ljubezenski trikotnik. Usoda ga povleče v tvegano sestavljanko.  Njegova pot naslednjič preseže čas in prostor in se dotakne vprašanj zgodovine, filozofije in zdravstva – ob tem pa naleti tudi na pravo ljubezen in osvobajajoče iskanje resničnega smisla življenja.

Aravind Adiga: Beli tiger (Indija)

Beli tiger je najredkejša žival v džungli, tako redka kot glavni junak Balram, ki mu je uspelo spremeniti svojo usodo in iz reveža postati milijonar. Svojo življenjsko zgodbo podaja sam, v dolgem pismu kitajskemu predsedniku vlade, ki prihaja na obisk v Indijo. V sedmih nočeh pripoveduje o sebi in hkrati razmišlja o svetu, ki ga obdaja. Ker je doživel Indijo z različnih vidikov, spoznavamo vse njene plasti: revno podeželje, kjer so neizobraženi ljudje ujeti v tradicionalne oblike družbenih odnosov; mestni vrvež, v katerem so na eni strani bogataši, na drugi njihovi služabniki in najrevnejši ljudje, ki živijo na ulicah; politično življenje, ki se od uradne parlamentarne demokracije odmika v korupcijo.

Vse podrobnosti prelomnega dogodka, ki Balramu spremeni življenje, se postopoma razkrivajo v napeti, duhoviti in iskrivi zgodbi, ki se dotika temeljnih vprašanj današnjega globaliziranega sveta.

knjiga_1

Elif Shafak: Pankrt iz Istanbula (Turčija in ZDA)

Roman Pankrt iz Istanbula prikazuje vzporedno življenje turške družine v Istanbulu in izgnane armenske družine v Ameriki. Je prikaz dveh kultur, dveh svetov, zahodnega in vzhodnega. Glavna junakinja, ki živi v Istanbulu, devetnajstletna Asya “pankrt”, se deklarira za nihilista, ki prebira zlasti francoske filozofe, zanima jo francoski eksistencializem. Na drugi strani oceana, v Ameriki, živi armenska družina, ki je leta 1915 pobegnila pred turškim genocidom. Armanoush, hči ločenih staršev, armenskega očeta in ameriške matere, na skrivaj odpotuje v Istanbul, ker hoče spoznati svoje korenine. Izkaže se, da sta turška in armenska družina veliko globlje povezani, kot se to kaže na prvi pogled.

Pankrt iz Istanbula, drugi avtoričin roman v angleščini, je ob izidu dvignil veliko prahu, saj je bila v Turčiji proti avtorici vložena obtožnica, češ da s pisanjem o armenskem genocidu žali turška nacionalna čustva. Obtožnica je bila ­pozneje umaknjena.

Marlo Morgan: Imenovali so jo dvoje src (Avstralija)

Imenovali so jo dvoje src je izjemno zanimiva leposlovna pripoved o duhovni odiseji Američanke v Avstraliji. Zgodba o pogumni ženski, ki je potovala z avstralskimi domorodci in spoznala čudovite skrivnosti in modrost zelo starega plemena; kako navezati stik z naravo in kako zaupati in verovati svojemu notranjemu vedenju in vodstvu.

Knjiga predaja enkratno, pravočasno in pomembno sporočilo vsemu človeštvu. Če se bomo naučili spoštovati vsa živa bitja in živeli v sozvočju z Zemljo, lahko rešimo svet pred uničenjem.

Stefanie Zweig: Nikjer v Afriki (Kenija)

Avtobiografska zgodba ­nemško-­judovske pisateljice Stefanie Zweig, ki se je rodila v premožni meščanski družini.

Stefanie Zweig je morala leta 1938 skupaj s starši pobegniti pred nacističnim preganjanjem Židov v Afriko. Njena družina si je v času druge svetovne vojne zavetje poiskala v Keniji, kjer je bilo življenje trdo, denarja pa komaj za njeno šolanje. Skoraj deset let kasneje se je skupaj s svojo družino vrnila nazaj v Nemčijo, kjer jih je pričakala lakota in obup, avtorico pa tudi težave pri prilagajanju na novo okolje. Zaradi velike ljubezni do pisanja in še večje do Afrike, se je odločila svojo zgodbo predstaviti širši javnosti.

Avtobiografska pripoved nemško-judovske pisateljice je svetu postala bolj znana, potem ko je prišla tudi na filmska platna. Film Nikjer v Afriki je prejel tudi oskarja za najboljši tujejezični film

Khaled Hosseini: Tek za zmajem (Afganistan)

Politični in zgodovinski premiki, ki so pretresali Afganistan od 70. let dvajsetega stoletja pa do danes, so mojstrsko izrisani v ganljivi zgodbi dveh prijateljev, Amirja, ki prihaja iz bogate družine v Kabulu, in Hasana, sina služabnika Amirjevega očeta.

Njuno idilično prijateljstvo se konča, ko  Amirjeva družina odpotuje v Ameriko, kjer sin postane ugleden pisatelj, Hasan pa ostane v državi, ki jo začnejo obvladovati talibani. Prijatelja ločuje tudi mučno izdajstvo, ki tako zelo preganja Amirja, da se odloči vrniti v Afganistan. A država je v močnem primežu religiozne in politične oblasti talibanov.

Xinran: Nebesni pokop (Tibet)

Nebesni pokop, je resnična pripoved o kitajski zdravnici, ki je trideset let iskala svojega moža v zasedenem Tibetu, kjer je globlje spoznala domačine in deželo ter postala tibetanska budistka V Tibetu je Wen zaživela v tradicionalni nomadski družini in postopoma postajala tibetanska budistka. Pot iskanja pokojnega moža, za katerega je na skrivanj upala, da še živi, pa je bila nepredvidljiva in negotova.

Knjiga je dragocen prikaz prostranosti geografije, zgodovine in duhovnosti znotraj zgodbe o ljubeči ženski ter obvezno branje za vsakogar, ki želi globlje razumeti tibetansko življenje in mistiko.

Cheryl Strayed: Divja (ZDA)

Svetovna uspešnica Divja je divja knjiga o iskanju sebe. Ko Cheryl umre mati in ji razpade zakon,s tal komaj dvigne pošast, kot “ljubkovalno” reče nahrbtniku in se odpravi na Pacifiško gorsko pešpot. 1800 kilometrov dolga pot, ki se vije po ZDA od meje z Mehiko do Kanade, vodi skozi puščave, po zasneženih vrhovih in nedotaknjenih gozdovih. Na pot je šla sama, brez pohodniških izkušenj, z vodnikom v prenapolnem nahrbtniku. Na poti najde sebe in zapolni praznino v srcu.

Divja je knjiga o težavah in pripetljajih, ki jih je bila deležna na poti, o moških pohodnikih, ki jih je srečala na tem potovanju, in o odrešitvi, ki jo prinaša taka pustolovščina.

Pa prijetno branje in raziskovanje sveta preko napisanih vrstic.

Foto: Jay Mantri, Kate Williams

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.