Od zadnjega intervjuja z Nino Puhek na Vandraj je minilo 7 let. Mogoče za bralca malo, a v Nininem življenju se je spremenilo vse. Prav vse. No, skoraj vse. Potovanja ostajajo njena velika ljubezen, le da spomine sedaj nabira v malce drugačni vlogi.
Nam zaupate, kaj je novega od intervjuja pred 7. leti, ko smo se pogovarjali o vašem delu stevardese in življenju v Dubaju?
Izpred sedmih let je veliko novega: dva sinčka, selitev v Kenijo in v Dubaj in nazaj v Slovenijo, ker sem rodila nedonošenčka. Povratek v Dubaj je bil potem malo prestavljen, ker je prišla korona in nam je življenje spet obrnila za 360 stopinj. Od takrat sva imela oba nove službene izzive, dva mala otroka, veliko kariernih in življenjskih preizkušenj, za katere sva vesela, da so mimo. In zdaj je spet čas za potovanja. Trenutno bolj po Evropi, planiramo pa tudi večja in daljša potovanja. Sedaj imamo novo mini omejitev, ker je Val že v šoli, in smo vezani tudi na njegove počitnice. V glavnem zelo, zelo pestro.
V tem času ste torej spet živeli v Dubaju in tudi v Keniji. Oboje tokrat z družino. Kako je raziskovanje sveta sedaj drugače, ko imate otroke? Je težje, lažje, bolj zanimivo, bolj zapleteno?
Veliko več je prilagajanja in organizacije, ti pa potovanje z otroki zares veliko da. Ko vidiš, kako se jim očke svetijo, ko zagledajo letalo, ko vzletimo in nas stevardesa postreže. Ko z njimi odkrivaš kotičke sveta, se ti zgodi sto in ena dogodivščina, ki se je z veseljem spominjaš in otroci si zapomnijo nekaj čisto drugega kot bi pričakoval. Val je na primer že imel govorni nastop v šoli s predstavitvijo Kenije.
Bravo, Val! Otroka sta zaradi življenja drugje navajena različnih ljudi, jezikov, običajev…
To se mi zdi ogromna prednost in če bi se vrnila v preteklost, bi vedno izbrala enako pot. V vrtcu so govorili angleško, peli francoske in kenijske pesmice, otroci so bili vseh ras in narodnosti in to je pustilo Valu ogromno. Še danes zna kakšno pesmico, imamo stike s kitajskimi prijatelji, ki živijo v Keniji, in res je bilo luštno spremljati odraščanje otrok, ko je bilo toliko novosti zanju. To je ostalo v njima, s tem bosta rastla in vem, da sva jima s tem dala veliko širino in krasno popotnico za naprej. Žal zaradi kovida nismo mogli te zgodbe nadaljevati v Dubaju, ampak je že tako moralo biti in se imamo v Sloveniji tudi izjemno lepo.
Potovanja so nekaj, življenje v popolnoma neznani državi pa povsem nekaj drugega. Sploh, če imaš družino. Kaj so bili nekateri največji izzivi pri selitvah?
Izzivov je veliko, ampak zanimive izkušnje pretehtajo. V Keniji sem imela mini misijo, da sem našla ustrezen vrtec. Vrtcev je milijon in nimajo neke zakonske ureditve, zato ga ima lahko skoraj vsak. Na koncu sem našla krasen vrtec, 8 km od hiše, kar je sicer pomenilo slabo uro vožnje do tja, ampak je bil čudovit, in s prekrasnimi vzgojiteljicami. Otroci so bili cele dneve zunaj, ne glede na vreme, obdani z živalmi, saj so imeli želvo in zajčke, včasih so jih tudi opice prišle obiskat. Res veliko so peli in plesali, se učili pesmic, imeli so tudi bazen in so se učili plavanja. Prirejali so veliko družinskih dni, tako smo imeli veliko noč skupaj in smo šli na lov za jajčka, za božič smo imeli nekakšne igrice in mini tekmovanje z otroki. Za njegov rojstni dan so priredili lov na zaklad, ker si je zaželel gusarske tematike. Val je iz te izkušnje odnesel res ogromno in vsi skupaj z vzgojiteljicami smo jokali, ko smo odhajali iz Kenije.
V zadnjem letu ste obiskali Mallorco, Valencio in Ciper. Kje je bilo najlepše? Zakaj?
Meni osebno Mallorca, ker ima tako krasno energijo, plaže, krasna mala mesteca, odlično hrano in klimo. Z veseljem bi se preselila tja. Po drugi strani me je pa letos Ciper izjemno presenetil, s prijaznostjo ljudi, čistostjo obale in morja.
Zagotovo imate ogromno zanimivih spominov. Ker izzive jemljete tako zelo pozitivno.
Res je. Letos smo si na Cipru izposodili Buggy s 120 konji in smo šli na 5 urno turo, sami do Modre lagune. Naj bi bila družini prijazna tura. Pa se je pot začela zelo penzionistično, nakar se je strmo vzpenjala in smo šli res v hrib. Potem so okoli nas nastali sami prepadi in ni bilo več tako nedolžno. Lan je užival v pospeških avta, ker obožuje Monster trucke, Val pa v razgledih. Vozili smo se skoraj eno uro in cesta je bila res divje strma in nevarna, ampak glede na to, da zna moj mož voziti tudi oklepnik in je prevozil že marsikateri nevaren teren, sem bila mirna. Ko smo zagledali sinje modre barve morja kot bi bili v bazenu, pa je bilo vse poplačano. Res je bila nora adrenalinska izkušnja in imeli smo se odlično. Fantoma bo sigurno ostala v spominu še dolgo časa, nama pa tudi ko se spomneva kakšna zmešana starša sva. Da povem še to: v Buggy smo namontirali otroška stolčka iz rent-a-car-a, da sta bila fanta bolj varna in tudi višje in imela lep pregled.
Če bi morali pri vsaki od teh treh držav izpostaviti eno stvar, ki je nujna za videti/doživeti, kaj bi to bilo?
Mallorca: mestece Soler
Valencia: The Oceanogràfic de Valencia
Ciper: Vožnja z Buggijem do Blue lagoon
Kako izbirate destinacije za potovanja?
Izbiram glede na naše želje, vreme in ceno letalskih kart.
Kaj nikoli ne sme manjkati na vaših potovanjih?
Bi rekla morje, hehe. Res smo morski, vsi imamo radi morske destinacije in sonce. Na pot pa se nikoli ne podamo brez potovalne lekarne, lizik za fanta pri vzletanju in pristanku, knjige in polnilca za telefon. Nismo (še) ravno tip za muzeje, morata fanta še malo zrasti, da ju bo zanimalo, ne organizirava pa potovanja tako, da bo čist samo zanimivo zanju. Tudi ZOO-jev ne obiskujemo ravno. Tako da pri nas predvsem ne izpuščamo plaž, ker je to mini peskovnik za fanta.
Kje boste preživeli poletje?
Gledala sem Sicilijo pa je začela Etna bruhati. Sardinija, Turčija, Bolgarija so tudi v izboru, če ne drugače, pa Hrvaška. Pa še nek citybreak si bomo omislili.
Nino Puhek lahko spremljate pod imenom Fluffy princess.
Zagotovo vas čaka veliko zanimivih vsebin.
Foto: Nina Puhek
