Nekatera potovanja nas odpeljejo na bele peščene plaže, druga med živahne mestne ulice, tretja pa tja, kjer lahko tudi sami prispevamo nekaj dobrega. Takšno pot je izbrala Maša Maruša Bregar, ki si je letos poleti izpolnila dolgoletno željo in za tri tedne odpotovala na prostovoljno delo v Kenijo.
Z nami je delila svojo izkušnjo iz centra ELA Afrika, kjer so se njeni dnevi vrteli okoli učenja, ustvarjanja in druženja z otroki, ob koncih tedna pa je ostal čas tudi za raziskovanje okolice in nova prijateljstva.
1. del: Moja pot prostovoljstva me je peljala v Kenijo
Julija 2026 sem si izpolnila svojo dolgoletno željo in za 3 tedne odšla na prostovoljno delo v Kenijo. Natančneje v kraj Runyenjes, ki se nahaja približno 150 kilometrov stran od glavnega mesta Nairobi.
Moja pot prostovoljnega dela se je začela v srednji šoli in nadaljevala na fakulteti. Zadovoljstvo, ki sem ga imela pri in po opravljenem prostovoljnem delu, me je pripeljalo do želje opravljanja prostovoljnega dela v tujini.
Ko sem pregledovala, katere vse so možnosti opravljanja prostovoljnega dela v tujini, sem se spomnila na humanitarko Jano Dular Wang’ombe. V srednji šoli nam je prišla predavat o njeni humanitarni poti in humanitarnih projektih v Afriki, ki so vezani predvsem na opismenjevanje tamkajšnjih otrok.
V ta namen je pred nekaj leti v mestu Runyenjes ustanovila nevladno organizacijo ELA Afrika, ki sprejema prostovoljce čez celo leto. Po odločitvi, da želim opravljati prostovoljstvo v ELA Afriki, sem kontaktirala Jano in ji sporočila, kdaj in za koliko časa želim priti.
Pot v Kenijo
V Kenijo sem odpotovala skupaj s še eno prostovoljko, s katero sva stopili v kontakt preko Jane. Ko sva prišli v center ELA, so nama prvi dan pri uvajanju v tamkajšnjo prostovoljno delo pomagali prostovoljci, ki so prispeli nekaj dni pred nama. Po nekaj dneh pa sva se že dodobra navadili na rutino in način dela.
Prostovoljno delo je potekalo od ponedeljka do petka. Prostovoljci smo pomagali pri pripravljanju delavnic na področju branja in pisanja, matematike, angleščine, umetnosti, glasbe in športa za otroke stare med 4 in 10 let, ki imajo težave pri učenju. Vsak dan sta prihajali po 2 skupini otrok, ki smo jih prostovoljci odšli iskat do njihove šole. Prva skupina otrok je imela delavnice nekje od 13. do 15. ure, druga skupina otrok pa potem od 15. do 17. ure.
Delavnice so bile raznolike, vsak dan smo pripravili nekaj drugega- enkrat športne, drugič likovne, tretjič pa vaje za angleščino. Pri sporazumevanju z otroki pa nam je pomagala učiteljica, ki je zaposlena v centru ELA.
Med vikendi smo bili prostovoljci prosti. Te smo izkoristili za raziskovanje tamkajšnjih znamenitostih, sprehode v naravo in druženje. Prostovoljci smo med seboj spletli lepo vez in si skupaj z izleti, skupnim pripravljanjem večerje in zanimivimi pogovori ustvarili nepozabne trenutke ter si na ta način naredili našo prostovoljsko izkušnjo v Keniji še lepšo.
2. del: Kam na izlete, če se nahajaš v okolici mesta Runyenjes v Keniji
Center ELA, kjer smo bivali in opravljali prostovoljno delo, se nahaja v mestu Runyenjes. To je mesto v Keniji, ki se nahaja v okrožju Embu. Leži na nadmorski višini okoli 1500 metrov na vzhodu Kenije. Nahaja se približno 75 km od pobočij gore Mount Kenya. V širšem okraju živi več kot 150 000 ljudi, v samem mestu pa približno 58 000. Večino prebivalstva predstavlja ljudstvo Embu, uradna jezika pa sta angleščina in svahili.
Točka, s katero se vsak, ki pride v Runyenjes in v njem ostane nekaj časa, sreča, je njihova tržnica. Nahaja se v samem centru mesta. Kot je navada v Afriki ni fiksnih cen, ampak se za hrano, ki jo na tržnici kupiš, moraš pogajati. Po dveh ali treh obiskih že dobiš občutek, kakšne so cene in pogajanje takrat postane dosti lažje.
V mestu najdeš na več lokacijah tudi zelo dobre krojače, ki imajo svoje delavnice. Prostovoljke smo to izkoristile za izdelavo hlač, oblek in kril, katere smo dobile za nas po ugodnih cenah.
Kirimiri
Le nekaj kilometrov od centra ELA se nahaja hrib Kirimiri, na katerega smo odšli s prostovoljci. Vrh hriba se nahaja na 1790 metrih nadmorske višine. Pot do vrha ni bila zahtevna. Vzela nam je približno eno uro, naredili pa smo približno 300 višinskih metrov. Do vrha nas je vodil prebivalec vasi pod Kirimirijem.
V mestu je navada, da namesto avtomobila za taksije uporabljajo motorje, zato smo se na ostale izlete odpravili z motorji.
Irangi forest
Naš prvi izlet z motorji je bil gozd Irangi Forest. Ta je uradno del gozdnega rezervata gore Mount Kenya v okrožju Embu, ki se razprostira na površini več kot 15 000 hektarjev. Ta gozd je ključen del večjega zaščitenega ekosistema. Za pohodnike je priljubljena krožna pot skozi gozd, ki je dolga približno 20 kilometrov. Mi smo videli le del gozda. Domačini so nam pokazali iz naše štartne točke najbližji slap in tam največja in najstarejša drevesa.
Naslednji vikend se nas je nekaj prostovoljk odločilo obiskati Major’s Farm in hrib Karue Hill. Najprej smo se povzpele na Karue Hill. Vzpon je trajal približno 20 minut od izhodišča, kjer so nas odložili motoristi. Karue Hill ima za lokalno skupnost Aembu (Embu) tradicionalni duhovni in kulturni pomen. Ti pridejo na ta hrib moliti ali izvajati obrede.
Ko smo prišle dol s hriba, sta nas motorista odpeljala še na Major’s Farm. To je turistična destinacija in kmetijsko podjetje, znano po pticah in pridelavi kave. Prav posebna izkušnja na tej farmi pa nam je bila hranjenje nojev.
Zadnji izlet, na katerega smo se odpravili pa je bil adrenalinski park v Camp Nduda Falls. Ta adrenalinski park se nahaja blizu Embuja, 17 kilometrov stran iz Runyenjesa. Nahaja se v gozdu Njukiri ob bregovih reke Rupingazi. Ponuja več adrenalinskih aktivnosti; zipline, hojo po visečem mostu, »divjo gugalnico« in adrenalinski spust po toboganu.
Več informacij o ELA Afriki je dostopno na njihovi spletni strani: https://www.ela-africa.org/
Foto: Maša Maruša Bregar
