Z družino v divjino: “Odločila sva se, da otrokom želiva namesto nepremičnin zapustiti spomine na nepozabna doživetja.”

Če na Vandraj redno berete naše intervjuje, ste verjetno že ugotovili, da se da potovati tudi z družino. Pa ne le na morje. Daleč. Na vse konce sveta. In tokrat navajamo še en primer. Družina Stanič, ki ustvarja blog Z družino v divjino, je še en dokaz, da volja najde pot. Okoli sveta, če si to res želite. Predlagamo, da se vam predstavijo kar sami. Uživajte v intervjuju.

Preberi več

Hakuna matata in še 10 razlogov, zakaj ljubimo Zanzibar

Zanzibar je afriški otok ob obali Tanzanije in je mešanica arabske, indijske in afriške kulture. Na njem boste imeli brez dvoma tudi stik z lokalci, ki vam bodo v pozdrav vzklikali “Jambo!”

Zanzibar je na prvi pogled res rajski otok, a hkrati skriva kruto zgodovino trgovine s sužnji. Ostanki suženjskih časov so vidni še danes in toplo vam priporočamo, da se med hedonističnimi dnevi na plaži ozrete tudi na ta del otoške zgodovine. Zanzibar sicer sestavljata dva otoka – otok Unguja oz Zanzibar (kjer je tudi istoimensko glavno mesto) ter otok Pemba.

Zadnjih nekaj mesecev smo ujeli kup ugodnih letalskih povezav na Zanzibar. Tja najudobneje letite iz Ljubljane z družbo Turkish Airlines in se vmes ustavite v Istanbulu, lahko greste tudi iz Zagreba s Qatar Airways in prestopite v Dohi. Če si – tako kot mi – znotraj potovanje radi naredite še en mini izlet, si ob daljšem prestopu lahko privoščite nekajurni ogled Istanbula ali Dohe. Možnosti, kako do tja, je še veliko več, če boste prestopali v kakšni od afriških držav, pa preverite, kakšne zahteve imajo glede cepljenj, saj vas sicer lahko na meji zavrnejo.

S čim nas je Zanzibar najbolj navdušil?

Hakuna matata!

Zanzibar je eden tistih krajev, od koder boste prišli z napolnjenimi baterijami in kar malo upočasnjeni. Prepustite se lenobnemu tempu fotogeničnega Zanzibarja in ponotranjite frazi svahilija, ki ju boste slišali na vsakem koraku: pole pole (počasi, počasi) in hakuna matata (ni problema).

Stone Town

Stari del glavnega mesta Zanzibar ima prav poseben utrip. Je tudi pod Unescovo zaščito. Zvečer se lahko podate na nočno tržico s hrano, dan pa prebijte med ozkimi uličicami v iskanju suvenirjev in začimb. Mimogrede, tu se je rodil slavni Freddie Mercury, njegovo rojstno hišo pa najdete prav v Stone Townu.

Rajske bele plaže in turkizno morje 

Zanzibar slovi po beli mivki, zaradi katere je tudi morje rajsko turkizno. Zaradi izrazitega plimovanja boste morali skok v vodo nekoliko načrtovati, saj se na nekaterih plažah voda v določenih delih dneva ob oseki umakne tako daleč, da se boste do vode pošteno nahodili. Plaže na severu (kot sta Nungwi in Kendwa) imajo manj izrazito plimovanje, tam lahko plavate kadarkoli. Na jugovzhodnem delu boste na svoj račun prišli ljubitelji kajtanja – na plaži Paje, poleg nje pa najdete še eno lepo plažo – Jambiani. Mimogrede, na tej plaži in oddaja apartmaje živi tudi Slovenka (klik). Na jugu boste počivali na plaži Kizimkazi. In to je le peščica omembe vrednih.

Otok začimb in božanskih sadežev

Zanzibar je z razlogom znan tudi kot otok začimb. Tu lahko obiščete plantaže. Presenetilo vas bo, koliko začimb raste povsem drugače, kot ste si mislili. Že nabrane začimbe lahko kupite tudi za domov. Ob paketkih popra, karija, cimeta in muškatnega oreščka, ki jih boste nakupili za domov, pa na otoku ne pozabite zaužiti najslajših ananasov, manga in kokosov.

Morska hrana 

Na otoku je morska hrana na voljo po dostopnih cenah, predvsem pa takšne – vsaj sveže – doma nikoli ne boste našli. Jastogi, škampi, hobotnice in šumenje Indijskega oceana v ozadju. Tudi riža, karija in zelenjave je v izobilju, poskusite pa tudi njihovo pico, ki sicer ni prav nič podobna italijanski.

Gigantske želve

Na bližnjem otočku Canggu, znanem tudi kot Prison island (na njem so še v času zasužnjevanja zgradili zapor, ki na koncu nikoli ni bil v uporabi) lahko opazujete orjaške želve. Do otoka pridete z nekajminutno vožnjo s čolnom iz Stone Towna. Želve so prav takšne, kot jih srečate tudi na Sejšelih. Živijo krepko čez 100 let, njihova mogočnost pa vas bo povsem prevzela. Neke vrste zavetišče za želve, kjer naj bi zanje skrbeli bolje kot na zgornjem otoku, najdete tudi na severu glavnega otoka, blizu plaže Nungwi.

Gozd opic 

Če ljubite živalski svet, je to otok za vas. V gozdu Jozani lahko srečate divje endemične rdeče gvereze – kolobus opice, ki vas bodo zvedavo opazovale. V bližini najdete tudi mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo nad zemljo. 

Plavanje z delfini 

Na jugu otoka lahko skočite na čoln, s katerim nato poiščete jato delfinov in z njimi skočite v morje. Pazite le, da jate preveč ne prestrašite, da ne bi še bolj posegali v njihov prostor, pa se jih ne poskušajte dotikati ali jih kakorkoli ogrožati.

Snorklanje 

Ne pozabite spakirati maske, saj je podvodni svet pisan in pester. Vsekakor pa si opremo lahko izposodite tudi na otoku.

Skok na celino: safari!

Marsikdo obisk Zanzibarja izkoristi za dvo- ali trodneven skok na celino. Celinska Tanzanija je namreč 40 kilometrov stran. Zakaj tja? Na safari! V narodnih parkih namreč lahko srečate ves živalski svet iz Levjega kralja.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE: 14 uporabnih stvari, ki jih morate vedeti, preden greste na Maldive

Deskanje v Gani

Ta zahodnoafriška država se ponaša z dobrimi valovi in neokrnjenimi plažami, manjka pa ji turistična infrastruktura.

Brett Davies je korakal gor in dol po peščeni plaži Kokrobite in usmerjal deskarje, ki so prišli iz 20 držav na njegovo mednarodno tekmovanje v deskanju na valovih. Na plaži so se igrali otroci, rastafarijanci so prodajali pisane majice. Dvainštiridesetletni Davies si prizadeva privabiti deskarje v to zahodnoafriško državo, s čimer bi pomagal slabo razvitemu turističnemu sektorju. Britanec vodi deskarsko šolo na plaži Kokrobite, okoli 30 kilometrov od prestolnice Akra, in je eden najbolj zaslužnih za razvoj turizma v Busui blizu meje s Slonokoščeno obalo. »Najboljša stvar pri srfanju v Gani so valovi, ki so primerni tako za začetnike kakor za naprednejše deskarje,« je povedal novinarjem francoske tiskovne agencije AFP.

Na njegovem nedavnem tekmovanju se je iz zvočnikov razlegal reggae, medtem ko si je 19-letni Emmanuel Ansah pred očmi sodnikov prizadeval najti čim lepšo linijo po valovih. Mladenič iz Busue je začel deskati pred petimi leti: svoje prvo doživetje na deski je opisal kot spoznavanje novega dekleta. »Tako srečen sem bil.« Zdaj si srčno želi, da bi Gana postala deskarska destinacija in da bi tudi sam zastopal svojo domovino na tekmovanjih po svetu.

Mednarodnega deskarskega tekmovanja so se udeležili deskarji iz 20 držav. Foto AFP

Velik turistični potencial

Po podatkih Svetovne banke je Gano leta 2015 obiskalo 897.000 tujih turistov. Za primerjavo: Kenijo jih je obiskalo 1,1 milijona, Republiko Južno Afriko pa skoraj devet milijonov. A po ocenah Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) bi lahko Gano že letos obiskalo 1,3 milijona tujih turistov, do leta 2027 pa že več kot dva milijona. Turizem se v zadnjih letih le razvija in predstavlja tri odstotke bruto domačega proizvoda Gane. Tuje goste privabljajo predvsem naravne znamenitosti, kot so slapovi in naravni parki, stare trdnjave, kjer so včasih trgovali s sužnji, in kulturni festivali.

Ganski deskar Emmanuel Ansah je pripravljen na tekmo. Foto AFPGana pa ima tudi 550 kilometrov obale. »Deskanje ima velik potencial,« je prepričan tamkajšnji strokovnjak za turizem Gilbert Abeiku Aggrey. »Naša obala je še neizkoriščena in zato privlačna za tiste, ki si želijo neokrnjene narave.« Z deskanjem bi v državo privabili turiste srednjega razreda, ki bi zapolnili luknjo med avanturističnimi popotniki, prostovoljci in poslovneži. »Razlika med spodnjim in zgornjim razredom je velika in pomeni velik trg,« pojasnjuje Aggrey in dodaja, da turistične agencije postavljajo previsoke cene za luksuzna potovanja v Gano. Svoje prispevajo drage letalske vozovnice in predrage namestitve. Za prenočitev v povprečnem hotelu s tremi zvezdicami v Akri je treba odšteti okoli sto dolarjev (88 evrov), poleti po zahodni Afriki pa znajo biti prav neverjetno dragi.

Mladi deskarji pozirajo s svojimi deskami na plaži Kokrobite. Foto AFP

Vladni načrti

Vodja ganske turistične organizacije Kwesi Agyemang pravi, da že imajo načrte, kako privabiti druge ciljne skupine in urediti predpise. Vlada je že leta 2012 v poročilu o razvoju turizma zapisala, da so deviške plaže na zahodu dr- žave nedotaknjene tudi zato, ker je do njih zelo težko priti, imajo pa velikanski potencial za razvoj. Nova ganska vlada, ki je na oblasti od januarja letos, velik poudarek daje razvoju turizma. V okolici Akre nameravajo za začetek na površini sto hektarov postaviti hotele, trgovine, pisarne, zabaviščne parke in igralnico. S tem bi začeli reševati težavi brezposelnosti in zunanjega dolga. Gana, ki je nekoč slovela po hitrem razvoju, ima trenutno le 3,6-odstotno gospodarsko rast, kar je precej manj kot leta 2011, ko je bila ta že 14-odstotna. Brett Davies se strinja, da se turizem ne more razvijati brez vladne pomoči, a tudi sam namerava v Gano še naprej vabiti tuje deskarje. »Pred nami so razburljivi časi. Gana bo kmalu postala prava meka za deskarje,« je prepričan.

Lepe plaže in dobri valovi bi lahko pritegnili tuje turiste. Foto AFP

Avtor: S. I.
Foto: AFP

14 fotogeničnih kulis, ki vas popeljejo v Maroko

Maroko je ena najbolj priljubljenih afriških destinacij med Slovenci, ki ponuja kup fotogeničnih znamenitosti in je v primerjavi z drugimi eksotičnimi destinacijami žepu še vedno precej prijazna. Za raziskovanje te dežele je najbolj priljubljen najem avtomobila, z nekaj iznajdljivosti pa gre tudi z javnimi prevozi.

Kaj ponuja? Stičišče kontrastov je mešanice arabske in berberske kulture, ki se prepleta z islamom, tu pa ujamete vse od puščavske Sahare, vrhov Atlasa do obale Atlantika in Sredozemlja, ne manjka pa niti začimb in čaja, mošej in opečnatih kasb.

#1 Erg Chebbi

Skok v puščavo iz Merzouge, kjer čakajo fotogenične sipine na jugovzhodu države, tik ob meji z Alžirijo. Prek sipin se lahko podate s kamelami in celo prenočite v šotorih.

#2 Plezalske koze

Kdaj ste nazadnje na drevesu videli kozo? V Maroku jih najdete na arganovih drevesih, kjer jedo listje in orehe z arganovimi semeni.

#3 Fes

V labirintu ulic naj vas ne preseneti nenavaden vonj, ki prihaja iz bazenov, kjer ročno in z naravnimi barvili barvajo usnje.

#4 Chefchaouen

Mestece ob vznožju gora slovi po modrih stavbah, ki so del judovske tradicije. Pa tudi po ponudbi hašiša.

#5 Casablanca

Ena glavnih znamenitosti urbane džungle v Casablanci je mošeja Hasana II z najvišjim minaretom na svetu.

VANDRAJ PRIPOROČA: Skok v Maroko še do konca tega meseca!

#6 Ait Benhaddou

Slikovita vasica Ait Benhaddou je bila uporabljena za kuliso številnih znanih filmov, tudi Gladiatorja, podobne kulise pa boste našli v številnih manjših berberskih vasicah.

#7 Prečkanje gorovja Atlas

Neverjetna pokrajina Maroka je razdeljena z gorovjem Atlas. Prečkate ga lahko na primer skozi najvišji cestni prelaz v Maroku Tizi’nTichka, ki povezuje Marakeš in Ouarzazate, si ogledate sotesko Dades in kanjon Todra.

#8 Marakeš

Opečnato mesto za katerim se v daljavi dviga Atlas je polno uličnih prodajalcev, umetnikov in čajnic, gigantski trg Jemaa el-Fnaa pa zares zaživi zvečer, ko ga preplavi tudi pol milijona obiskovalcev in je pravo mesto v malem.

#9 Essaouira

Fotogenično obmorsko mestece vas bo premamilo z morsko hrano, pa tudi z utrdbo, kopelmi, čajnicami in hipijevskim vzdušjem.

#10 Meknes

Najbolj obiskan del mesta je trg El Hedim, kjer se v zrak dvigajo vrata Bab El Mansour.

#11 Legzira

Slikovita plaža z rdečimi skalnatimi oboki.

#12 Rabat

Maroška prestolnica je moderno belo mesto, ki ponuja mavzolej Mohammeda V, preminulega maroškega kralja in Hassanov stolp, ki je pravzaprav minaret nikoli dokončane mošeje.

#13 Ulične prodajalne

Če vas v Maroko ni zaneslo zgolj z ročno prtljago, si lahko kupite tudi kaj lepega. Oblačila, posode, začimbe, dodatke za dom, nabiralce prahu in nakit, možnosti je ogromno.

#14 Hrana, hrana, hrana

V Maroku ne boste ostali lačni. Dežela začimb ima pestro kulinariko, od solat in enolončnic za uvod, do jagnjetine, govedine, piščanca in morske hrane ob spremljavi kuskusa z zelenjavo za glavno jed. Sladice so sestavljene iz oreškov, začimb, medu, sladkorja, sezamovih semen, kokosa, vse skupaj pa poplaknete z metinim čajem. Poskusite še datlje, granatna jabolka in melone, domov pa prinesite vrečke začimb, kot so cimet, kumina, kurkuma, poper, ingver, janež, žafran, koriander in meta.

Pastilla je sladko-slana pita iz golobjega ali piščančjega mesa, djej emshmel je piščanec, kuhan z olivami, limonami in medom. Harira je tradicionalna juha iz čičerike, leče in malce mesa, ki jo domačini navadno jejo med ramadanom. Tagin je enolončnica, ki je dobila ime po posebni lončeni posodi, v kateri se kuha. Zaalouk je solata iz paradižnika, jajčevcev, zelene paprike, česna in začimb.

Halva je značilna zelo sladka sladica, narejena iz tahinija – sezamove paste, sončničnega in oreškovega masla ter sladkorja. Kaab el ghzal pa je sladica, piškotno testo, polnjeno z mandljevim nadevom in posuto s sladkorjem. Se vam že cedijo sline?

Foto: Shutterstock, Pixabay

Kako osvojiti Kilimandžaro z manj gneče

Mnogi pohodniki pridejo na Kilimandžaro s sanjami o divji in nepozabni avanturi, ki jo bodo doživeli ob osvajanju najvišje samostoječe goro na svetu. Nekateri izmed pričakujejo, da jih bosta v težkem fizičnem izzivu spremljala tišina in mir. A namesto samote, jih pričaka cirkus, ki je zagotovo veliko razočaranje, je za Guradian zapisal Morgan Triman in predstavil, kako lahko to mogočno goro osvojimo tudi brez spremstva številnih pohodnikov.

Afrika ponuja ljubiteljem gorstva sedem pomembnejših vrhov. Seveda je na najpomembnejšem in najvišjem mestu 5.895 metrov visok speči vulkan, ki ne zahteva kakšnega posebnega tehničnega znanja na področju planinarjenja. Pohodniki, ki se lahko prilagodijo na višino in imajo dovolj fizične kondicije, imajo dobre možnosti za uspeh. Zato ne preseneča, da je število pohodnikov, ki se odpravi na vrh Kilimandžara in tega tudi osvojijo, vedno več.

Po poročilu Tanzanijskega nacionalnega parka, vsako leto Kilimandžaro obišče 50.000 ljudi. Število je od leta 2008 naraslo kar za 25%. Če samo pomislimo, koliko pohodniških čevljev, ki je šlo po poti gor in navzdol, je na gori pustilo sledi, nam je jasno, da je gora zelo ogrožena. Zato so obiskovalci primorani hoditi samo na izbranih poteh in spati le v določenih kampih. Na kampu Marangu so majhne lesene kočice, medtem, ko se na drugih vsak popoldan postavljajo šotori, ki potem izginejo naslednje jutro. In še isti dan se zgodba ponovi.

kilimanjaro_shutterstock_257804815

Prav zaradi naraščajočega števila obiskovalcev, je Nacionalni park Kilimandžaro uvedel nove ukrepe glede čistoče. Sedaj ima namreč vsak kamp posebno postajo, kjer se morajo vodniki in nosači prijaviti ter stehtati svojo prtljago. Tehtanje predstavlja zaščito nosačem, da ne nosijo pretežkega bremena ter hkrati zaščito gore pred še večjim onesnaževanjem. Skupine morajo tako sproti stehtati smeti, ki jih ustvarijo, da jih odnesejo tudi iz gore in prav tako vso hrano, ki je ostala. Pred tem je namreč s strani nosačev marsikatera smet pristala zatlačena v kakšno grmovje. Sedaj se vse to beleži in kontrolira.

Četudi se smeti v veliki meri prinesejo iz gore, pa zato problem predstavljajo odpadki, ki jih ustvari človeško telo. Kopanje novih stranišč je namreč velik izziv, še posebej v nizkih temperaturah in skalnatem terenu.

Triman piše, da je bil že pred odhodom opozorjen o gneči na Kilimandžaro, prav tako je vedel o onesnaženju – hrupu, smeteh in iztrebkih. Zato je načrtoval vzpon, ki se  izogne najbolj obremenjujočim območij gore.

Na Kilimandžaru lahko pohodniki izbirajo med osmimi potmi, ko vodijo na vrh. Več kot polovica se odloči za poti Marangu ali Machame. Priljubljeni poti sta prav tako Coca-Cola in Whiskey. Malo manjši ugled so imele nekoliko daljše poti kot so Rongai, Lemosho in Shira, vendar tudi te postajajo vedno bolj priljubljene. Najbolj strma pot, Umbwe, privabi nekoliko manj pohodnikov, saj ponuja le omejene možnosti za pomembno aklimatizacijo.

kilimanjaro_shutterstock_110230823

Izbira poti je ključnega pomena, saj vpliva na gnečo, ki te bo ali nekoliko manj obdajala. Morgan Triman se je odločil, da preizkusi smer Lemosho, ki je prve pohodnike sprejela 2008 in bila urejena s strani družinskega organizatorja potovanj Team Kilimanjaro. Predstavlja kombinacijo že obstoječih poti. Tudi, ko se podaš na slikovito pot poznano kot Severni krog, te pot nekaj časa pelje po smeri Lemosho in delno Rongai, kar pripomore k temu, da se lahko izogneš najbolj obljudenim delom gore. To pa za seboj prinese tudi nekaj dodatnih dni na gori. Posledično temu, lahko goro bolj raziščeš in doživiš, imaš več časa za aklimatizacijo, prehodiš daljšo razdaljo in posledično temu tudi plačaš več. Cena, ki jo je plačal agenciji in ga je v sedmih dneh popeljala na vrh Kilimandžara je 2000 dolarjev. Cene pa seveda variirajo glede na število dni na gori, velikostjo skupine, ugleda organizatorja, kvaliteto opreme in hrane ter izkušnje vodičev in nosačev.  K temu je potrebno prišteti še transport in hotele, ki niso vključeni v ceno.

Po tri urni poskočni vožnji iz Arushe, so pot pričeli na tako imenovanem Lemosho Gatu. Na poti Lemosho so bili priča tudi predelu deževnega gozda, ki je eden najlepših na gori. V spremljavi petja ptic in zvokih opic, so po treh urah hoje prišli do kampa Big Tree. V kampu jih je pozdravila opičja družba, že v naprej postavljeni šotori ter preostalih 15 pohodnikov, ki so tičali pod velikim drevesom in se skrivali pred dežjem. Dež pa je v svojem ritmu nadaljeval tudi naslednji dan in pričaral pravljično vzdušje med ogromnimi drevesi, ki so jih pripeljali do naslednjega kampa Shira. Oblaki so se ob večerji nekoliko umaknili in omogočili pogled na vrh, ki je bil še vedno zelo oddaljen.

Tretji dan so zavili v vetrovno in gorsko puščavo. Prehodili 22 kilometrov, a je bil teren po večini raven. Smer pričara nepozabne razglede v dolino skozi gozd vse do kenijskih savan in Amboseli nacionalnega parka. Prehodili so enega najbolj divjih in osamljenih predelov gore in po dolgem dnevu dosegli kamp Third Cave.

Naslednji dan jih je pričakal strmi vzpon, ko so se dvignili nad vegetacijsko mejo vse do kampa School Hut, kjer so se pričeli še bolj spogledovati s spektakularnim vrhom in ciljem, ki je bil pred nami, Uhurom.

Ne samo, da na leto Kilimandžaro obišče 50.000 ljudi. K vsakemu obiskovalcu moramo dodati še pet ali šest oseb, ki za njega na poti skrbijo. Govorimo o vodnikih, nosačih, kuharjih in osebah, ki skrbijo za čiščenje. S sopotnikom ju je spremljalo 12 oseb, ki so njuno osvajanje Kilimandžara naredili izjemno luksuzno. Namesto spanja na trdih tleh, tovorjenja težke prtljage na ramenih in prehranjevanje z neprimerno hrano, so bili dobili veliko več. Spali so na prijetnih in udobnih blazinah, ramena niso bila preveč obremenjena in prehrana je bila odlična. Za zajtrk kosmiči, jajca in slanina; za kosilo so imeli vsak dan tri hode. Obilna je bila tudi večerja. Vso to razvajanje pa je še kako pomagalo pri prilagajanju na vsak dan višjo nadmorsko višino. Ni veliko takšnih, ki bi se tega podviga lotili brez nosačev. Nujen in obvezen je na gori sicer samo vodnik.

kilimanjaro_shutterstock_377507902

Če prelistaš vodnike, vsi svetujejo, da so najprimernejši meseci za obisk Kilimandžara januar in februar ter avgust in september, ko so temperature toplejše in nebo bolj čisto. A omenjeni meseci predstavljajo seveda tudi najbolj oblegan čas gore. Če se tja odpraviš marca ali oktobra tik pred deževnim obdobjem, je velika verjetnost, da ne boš naletel na takšne mase ljudi, kot bi sicer.

Finalni dan osvajanja seveda predstavlja tisti, ki te popelje na najvišji vrh. Ta se prične sredi noči, nekoliko čez polnoč, ko te čaka še sedemurni vzpon do vrha. Sicer pa je na višini spanje za veliko ljudi nemogoče. Seveda je najlepši prizor, ki si ga lahko zamisliš, sončni vzhod, ki jih je motiviral, medtem ko so hodili po trdi temi z naglavnimi svetilkami in manj kisika v prsih. Ob prihodu na vrh Morgan Triman opisuje najbolj spektakularen sončni vzhod, kar jih je kadarkoli doživel. Nad njimi ni bilo ničesar, ampak le jasno nebo.

Vse dokler se niso pričeli spuščati v dolino, ni cenil poti navzgor, ki se je ognila velike množice ljudi. Opisuje, da se je počutil izredno srečnega šele takrat, ko je zagledal kamp Bafaru, ki ga je krasilo več kot sto šotorov.

Pohodnik piše, da bi avanturo vsekakor ponovil, saj je doživetje obiska strehe Afrike nepozabno.

In kar je presenetljivo je to, da je zgodba uresničljiva za vse navadne smrtnike, ki so v dobri fizični pripravljenosti. Vsekakor se je bolje pridružiti množici, kot pa jo kriviti za to kar počnejo.

Foto: Shutterstock

Destinacije, kjer se lahko družiš z živalmi

Si tudi ti eden izmed tistih, ki ob prihodu v novo mesto najprej poišče živalski vrt? Na potovanjih se uresniči marsikatera želja in mednje zagotovo spada tudi stik z divjimi živalmi. Pripravili smo seznam destinacij, kjer se lahko srečaš in družiš z ljubkimi (pa tudi malce strašnimi) živalskimi prijatelji.

#1 Na Kitajskem se ustavi v Chengduju, kjer lahko pestuješ ljubke pande v Panda centru.

zivali_shutterstock_35481745

#2 Na Tajskem se lahko družiš s sloni v Elephant Nature Parku.

zivali_2_shutterstock_108225581

#3 South Africa’s Kruger National Park je destinacija za vse tiste, ki si želijo doživet divji safari med levi.

zivali_3_shutterstock_368839742

#4 V Avstraliji moraš obiskati Caversham Wildlife Park, kjer bodo okoli tebe skakljali kenguruji.

zivali_4_shutterstock_321961703

#5 V Južni Afriki se ustavi na ranču Cango Wildlife, kjer se lahko družiš z lemurji in tigri.

zivali_5_shutterstock_339123224

#6 Če sodiš med bolj pogumne, se v Avstraliji v kletki potopi med bele morske pse.

zivali_6_shutterstock_400447222

#7 V Maasai Mara nacionalnem rezervatu v Keniji so divji gepardi tako udomačeni, da se z njimi lahko celo slikaš.

zivali_7_shutterstock_365257373

#8 Na Kajmanskih otokih se odpravi v Stingray City, kjer se lahko potapljaš med skati.

zivali_8_shutterstock_78020143

#9 V zavetišču Lone Pine Sanctuary v Avstraliji se bodo v tvoje naročje prihulile srčkane koale.

zivali_9_shutterstock_172854029

#10 La Paz Waterfall Garden v Kostariki je pravi raj za tukane.

zivali_010_shutterstock_369818951

#11 V Čilu zavij na obalo Isla Magdalene, kjer kar mrgoli simpatičnih pingvinov.

zivali_011_shutterstock_172849460

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.