Fish&chips, prebivalci, ki govorijo angleško, in popoldanski čaj na Iberskem polotoku? Dobrodošli v Gibraltarju!
“Ne, ne, zagotovo imate v mislih Veliko Britanijo, saj Španci vendar ne znajo angleškega jezika!” No, seveda ne gre za Španijo, verjemite pa, da na jugu Pirenejskega polotoka obstaja idealen kraj za vse, ki ljubijo britansko kulturo, a ne marajo dežja.
Britanija z vročim podnebjem
Govorimo o Gibraltarju, najbolj južni točki Evrope s pogledom na afriško celino, vsem (že iz srednješolske geografije) znana Gibraltarska vrata pa so vhod na Mediteran. Čeprav leži na le 6,7 kvadratnih kilometrih, ima Gibraltar tudi svoje letališče, čez njegovo pisto pa je speljana cesta. Seveda, s tako malim, a dragocenim kosom zemlje je treba ravnati ekonomično in to Britanci znajo. Mesto je namreč posejano s stanovanjskimi stolpnicami, v katerih živi več kot 30000 Gibraltarcev. Nad njimi se dviga 426 metrov visoka skala, ki jo imenujejo The Rock, njeni večinski prebivalci pa so makaki opice, ki kraljujejo narodnemu parku. Gibraltar ima bogato zgodovino, saj pod Združeno Kraljestvo spada dlje, kot so ZDA samostojne. Ko se boste potikali po jugu Španije, si obvezno vzemite dan ali dva in raziščite ta čuden košček Evrope, katerega je obiskala celo sama Kraljica.
Ne pozabite na potni list!
Dokler ste še doma, naj vas opozorimo, da brez osebnega dokumenta ne bo šlo. Gibraltar ni svoja država, ni pa del Španije, zato je za vstop v mesto nujno prečkanje pravega mejnega prehoda. No, ko bo špansko-britanska meja za vami, boste pozabili, da ste še nekaj minut nazaj stali med palmami in nizkimi zgradbami španskega Cadiza, saj se boste znašli v čisto drugem svetu. Mesto izgleda kot da bi se kos angleškega mesta Portsmouth po nesreči odcepil, priplaval 500 kilometrov južno in se prilepil na najbližjo celino. Takoj boste namreč opazili rdeče telefonske govorilnice, pivske pube in angleške urejene gospe.
Lisice in prometni znaki
Zanimivo je dejstvo, da gibraltarski Britanci vozijo po desni strani ceste, prav tako kot preostala Evropa. Menjava strani in vozlanje s španskimi cestami verjetno ne bi bila najboljša ideja. Na splošno je Gibraltar z vidika prometa malce čuden, saj verjetno še niste videli države, kjer ima vsak prometni znak dvojno obrazložitev. “Pozor, to je semafor. Ko se pokaže rdeča luč, počakajte, da se prižge zelena. Trajalo bo približno 70 sekund!”, drugače pa vam z vsakim znakom zagrozijo “OR CLAMPS”, kar pomeni, da boste dobili lisice, če boste kakorkoli prekršili prometne predpise parkirišč. V resnici niso tako zelo strogi, vseeno pa raje upoštevajte njihova navodila. Britanci so pač Britanci. Le da tukaj večinoma govorijo malo čudno pojočo angleščino s španskim naglasom.
Pazite se opic!
Obisk visokega klifa The Rock je praktično obvezen, če imate radi lep razgled in opice. Do vhoda v narodni park lahko pripeljete z avtom (ki mu boste tudi najbolj izkušeni vozniki zaradi velikega naklona verjetno malce obrabili sklopko), nadaljevati pa bo treba peš. Če niste ravno športni tip vam priporočamo, da za vzpon na vrh uporabite gondolo, saj je hoja na vrh skale lahko naporna. Ko se boste začeli vzpenjati na hrib, skrijte hrano in pijačo v nahrbtnik, saj boste kmalu srečali kradljive makakije, ki čakajo, da vam lahko kaj ukradejo. Hranjenje je prepovedano, Gibraltarci pa vam na tablah spet grozijo s kaznijo! Tokrat ne bodo lisice, ampak vrtoglavih 4000 funtov.
Opice so navajene interakcije z ljudmi, tako da bodo ob vašem prihodu radovedno skakale okoli vas.
Na vrhu vas čaka krasen razgled na spodnje mesto in afriško celino. Gibraltar se ponaša s kar 2778 sončnimi urami na leto, zato vam pogleda najverjetneje ne bodo zakrivali oblaki. Ima visoko povprečno letno temperaturo 25 stopinj Celzija. Idealen čas za treking po gibraltarski skali sta meseca april in maj, saj v poletnih mesecih temperature segajo tudi čez 40 stopinj Celzija.
“Če nikoli niste doživeli Velike Britanije v letu 1970 pojdite v Gibraltar!” je nekoč dejal britanski pisatelj Laurie Lee. Če vas zanima, kaj je mislil s tem, priporočamo čimprejšnji ogled.
Foto: Eva Natlačen