Zeleni kras: od Snežnika do tankov v Pivki, domačega medu in kozjih sirov

Destinacija Zeleni kras je ena izmed najbolj razgibanih pokrajin v Sloveniji. Med najbolj znanimi kotički na tem delu Slovenije so zagotovo Postojska jama, Predjamski grad, Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica, Cerkniško jezero in Križna jama. A to nikakor ne pomeni, da ste videli že vse, če ste odkljukali zgoraj naštete.

Zeleni kras je znamka območja Primorsko-notranjske regije in je plod sodelovanja občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka in Postojna. Vsebinsko znamka izkazuje usmerjenost v trajnostni razvoj, ohranjanje zdravega okolja, spoštovanje tradicije ter spodbujanje znanja in sodelovanja.

Zakaj Zeleni kras in ne Zeleni Kras?

Ime Zeleni kras neposredno poudarja ključno značilnost pokrajine – zeleni kraški svet. Gre torej za kras, ki je zelen, gozdnat in zato edinstven v Sloveniji. Prav zato je beseda ‘kras’ izpisana z malo začetnico, saj ne gre za Kras kot pokrajino, temveč za kraške značilnosti območja. Ime torej najbolj ustrezno opisuje naravne in kulturne značilnosti ter prednosti regije, obenem pa izraža razvojni koncept regije, ki sledi načelom trajnostnega razvoja.

Katere kotičke Zelenega krasa morate torej obiskati še letos? Imamo nekaj idej!

Ilirska Bistrica: Čebelarski muzej in slap Sušec 

Mesto Ilirska Bistrica obiskovalcem nudi številne skrite kotičke. In čeprav to mesto najpogosteje prevozimo zgolj na poti na morje, priporočamo, da si zanj vzamete čas tudi za oddih.

Mestno jedro krasijo meščanske hiše pod katerimi skrito vijugajo vodni viri, ki so nekoč predstavljali pomemben vir zaslužka domačim obrtnikom. Ob vodi še danes stojijo kamni, ki so nekoč služili kot “pralni stroji”, na katerih so ženske prale perilo in si izmenjevale najbolj sveže novice dneva. Sprehodite se lahko tudi skozi Kindlerjev botanični park vse do Hriba svobode, kjer stoji znameniti Lenassijev spomenik tretji prekomorski brigadi.

V centru se nahaja tudi info točka z vsemi informacijami o turistični ponudbi. V njej si je mogoče ogledati zbirko čevljarske delavnice, nekaj korakov stran pa še Hodnikov mlin in  Vencinovo bajto.

Obnovili so jo v muzej čebelarstva, v spomin na eno osrednjih osebnosti slovenskega čebelarstva Antona Žnidaršiča; konstruktorja AŽ-panja in ustanovitelja prve čebelarske zadruge.

Pot vas med strugama Bistrice in Sušca vodi še do hudourniškega slapa Sušec in ostankov Gradine – domnevno poznoantične utrdbe Bistrica (Feistritz). Na izviru Bistrice je glavni vodni vir, ki napaja večji del javne vodovodne mreže Ilirske Bistrice.

V Jasen na kuharski tečaj k Rihardu Baši

Rihard Baša je kuharski strokovnjak, ki ima tudi prav posebno kuharsko knjigo. Rad kuha vrhunsko hrano, predvsem iz domačih surovin s poudarkom na lokalni tradiciji. Je tudi avtor lokalnih TV oddaj o običajih in kuhinji na Bistriškem.

V knjigi Po domače, včasih malo drugače je navdušil s kuharskimi recepti tradicionalnih bistriških in tudi bolj sodobnih jedi. Kuhal in stregel je že mnogim znanim osebnostim iz sveta politike, umetnosti in poslovnega sveta. Na svoji domačiji v kraju Jasen ima opremljeno kuhinjo za izvajanje kulinaričnih delavnic. Tu lahko (ob predhodni najavi) zavihtite kuhalnice in pripravite nekaj lokalno poznanih jedi. Seveda jih na koncu tudi pojeste za kosilo. In verjemite, nad pravo domačo pogačo boste nadušeni!

Grad Prem, eden starejših gradov v Sloveniji

Obiska vreden je tudi bližnji grad Prem. Kraljuje nad slikovito dolino reke Reke in skrivnostnimi Brkini že od 12. stoletja. Stoji na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice. V zavetju srednjeveškega obzidja si lahko ogledate pestre grajske prostore in spoznate njegovo zgodbo.

Degustacija odličnih mlečnih izdelkov na ekološki kmetiji

Na tem koncu Slovenije ne manjka odličnih ekoloških kmetij. Ena takšnih je ekološka kmetija Česnik. Nahaja se pod vrhom Kerin, ki se vzpenja nad Pivko z razgledom na Javornike in Sveto Trojico, kjer je bil doma Martin Krpan. Na teh pobočjih so drobnico pasli že njihovi predniki. Kmetujejo trajnostno s skrbjo za prihodnje rodove. Vsi njihovi izdelki so narejeni iz ekološkega kozjega mleka. Vsebujejo kulturo, sirišče in sol ter so brez umetnih dodatkov. Tu lahko degustirate (in seveda odnesete domov) ekološko kozje mleko, kozji jogurt, albuminsko skuto, mehki kozji sir, poltrdi kozji sir, kozji feta sir. Nas je najbolj navdušil božanski kozji sir!

Park vojaške zgodovine v Pivki

V Parku vojaške zgodovine v Pivki vas čaka mogočen muzej, ki vas ne bo pustil ravnodušnih. Park vojaške zgodovine je muzejsko turistično središče v kompleksu starih vojašnic v Pivki. Vojašnice je zgradila Kraljevina Italija okrog leta 1930 za obrambo Rapalske meje, v letih 1945-1991 pa je v njih domovala Jugoslovanska ljudska armada. Od leta 2004 se tu razvija Park vojaške zgodovine, ki je postal največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope.

Park na ogled postavlja kup pomembnih razstav in zbirk. Najbolj zanimiva je razstava o nastanku slovenske države in vojni za njeno samostojnost leta 1991, posebno zanimanje pa zbujajo tudi tankovska, artilerijska in letalska zbirka ter podmornica, kot največji in najatraktivnejši eksponat Parka.

Tu lahko ujamete tudi nekaj utrinkov, kako so se vojaki počutili v podmornici jugoslovanske vojne mornarice in kakšna pravila so veljala v njej. Ta 19-metrska in 76 ton težka podmornica P-913 Zeta spada med tako imenovane žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una. Ogled njene notranjosti odsvetujemo klavstrofobikom, vsekakor pa je izkušnja nekaj res posebnega. Tu se lahko preiskusite tudi na letalnem simulatorju. Kako je biti pilot letala MiG-21? Zabavno! Vsaj na tleh.

Ideja za podaljšanje izleta: Smrekarjeva domačija

Priporočamo, da izlet podaljšate z obiskom Smrekarjeve domačije, kjer vas bosta pozdravila gospodinja Melita in gospodar Boštjan Stegel. Domačija v Grobiščah pri Postojni še po stoletju nadaljuje s svojim poslanstvom – povezovanjem ljudi. Obnovljen skedenj je namenjen uživanju v dobrem domačem kosilu, medtem ko skozi okno opazujete igrivo čredo koz in ovac. Na Smrekarjevi domačiji lahko tudi prespite v apartmaju, ki sprejme šest oseb, ali v petih večposteljnih sobah, ki so jih poimenovali po nekdanjih članih domačije. Na domačiji vam postrežejo z domačimi narezki in jedmi pripravljenimi iz ekološko pridelanega mesa. Po predhodnem naročilu pa skuhajo tudi okusna kosila iz sestavin z domačije ali od lokalnih pridelovalcev.

Za pohodnike: športni dan na Snežniku

Planince in pohodnike na tem koncu naše zelene dežele najbolj privlačijo visoki vrhovi, posebej Snežnik (1796 m) in nekoliko nižji Kozlek (997 m), ki slovita po izjemnih razgledih. Snežnik je najvišja gora Slovenije izven Alp, njen vrh pa je botanični rezervat.

Sviščaki so odlično izhodišče za izlet na Snežnik, med drugim pa je tam urejena tudi učna pot, na kateri je predstavljen pomen snežniških gozdov. Spoznali boste rastlinske združbe na pobočju Snežnika in živalski svet naših gozdov ter njihovo medsebojno povezanost.

Tudi na Mašunu se vije učna pot, kjer je predstavljena njegova bogata zgodovina in spreminjanje njegove vloge. Pohodniki se na poti lahko ustavite tudi »na obisku pri medvedu«, kjer lahko vidite medvedji brlog ter Veliki Snežnik z razgledišča Anina skala.

Vrhovi Snežnika, Nanosa, Sv. Trojice in Slivnice ponujajo odlične poglede od Alp do Jadranskega morja in Tržaškega zaliva. Za pohodnike, ki iščete daljše pohodne poti, so primerne Kettejeva pešpot (19 km), Krpanova pot na Blokah (24 km), Pot dediščine Loške doline (Velika Krpanova pot (100 km) in Via Dinarica Slovenija (160 km) …

Kolesarske ture z imenitnimi razgledi

Neokrnjena narava, ki obkroža ilirskobistriško dolino na vseh straneh ponuja odlične pogoje tako za cestno kolesarjenje, kot tudi za tiste, ki se radi preizkušate na bolj zahtevnih poteh. Kolesarje tu čakajo tematske poti po zelenih Brkinih, turnokolesarske poti po gozdovih Snežnika, preko zelenih krajev od Slavnika do Sviščakov pa vodita tudi dve etapi Slovenske turnokolesarske poti.

Tako, naj se dogodivščina začne!

Foto: Maja Fister

PREBERITE ŠE: Gorenjska: To je 9 odličnih nastanitev, kjer lahko unovčite turistični bon

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Postojnska jama: zdaj lahko obiščete “zmajeve mladičke”, ki so osvojili svet

Postojnska jama velja za eno najbolj obiskanih slovenskih turističnih atrakcij, te dni pa je bogatejša za nov edinstven prizor. Zgodovina prikazovanja človeške ribice v Postojnski jami je dolga več kot 150 let. Zdaj pa so svoje gnezdo zapustili še zmajevi mladički, ki jih lahko vidite od blizu.

Postojnska jama je javnosti prvič razkrila svojo najbolj varovano pridobitev. Štiri leta po fenomenu izleganja so zdaj predstavili tri od 21 mladičkov človeških ribic iz slavnega “zmajevega legla”. Prav to leglo od leta 2016 naprej spremljajo tudi svetovni mediji. Slavni mladički človeških ribic so namreč po svetu zasloveli kot “zmajevi mladički”. Zdaj pa je prišel čas, ko si jih lahko ogleda tudi javnost.

VIP ogled: Spoznajte zmajčke

Obiskovalcem je zdaj na voljo nov ogled, ki so ga v Postojnski jami poimenovali Spoznajte zmajčke. V sklopu tega doživetja, si bodo obiskovalci (trenutno) lahko ogledali 3 od 21 mladičkov človeških ribic, ki so bili doslej »skrbno varovana skrivnost«, saj so živeli v jamskem laboratoriju.

Ogled mladičkov bo mogoč v posebnem VIP ogledu. Število obiskovalcev je omejeno na zgolj 20-30 na dan v eni skupini, da ne bi pretirano vznemirjali mladih človeških ribic. Poleg rednega ogleda Postojnske jame bodo obiskovalci izvedeli vse o človeških ribicah, ki že od prazgodovine burijo domišljijo, videli slavne mladičke in vstopili v sicer za javnost zaprte dele jame.

O “zmajčkih” poroča tudi Guardian 

Postojnska jama je v minulih letih pridobila sloves v vseh večjih globalnih medijih. Pogosto je sinonim in simbol podzemnega sveta, raziskovanj in dosežkov ter dom zmajevih mladičkov. Odkar se je izleglo prvo jajčece, so o zmajčkih iz Postojnske jame poročali vsi največji mediji, prvi je novico o pričakovanju zmajevih mladičkov objavil New York Times.

Od takrat so o zmajevih mladičkih poročali praktično vsi globalni mediji. V večletnem partnerskem sodelovanju z BBC-jem, je le-ta človeške ribice »in čarobno podzemlje« predstavil v zadnji veliki dokumentarni oddaji z Davidom Attenboroughjem Seven worlds, one planet.

Prav na dan ponovne otvoritve Postojnske jame pa je britanski The Guardian objavil ekskluzivno zgodbo selitvi zmajčkov v novi razstavni akvarij. V prispevku so zapisali, da bodo javnosti prvič na ogled predstavljeni “zmajevi mladički”. Gre namreč za prvo svetovno razstavo mladičkov skrivnostnih podzemnih dvoživk – človeških ribic. Celoten prispevek z naslovom ‘Baby dragons’ go on display for the first time in Slovenia najdete TU.

Foto: Postojnska-jama.eu

PREBERITE ŠE: TURISTIČNI BONI od A do Ž: Takšna so najnovejša pravila

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

 

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.