Turistični delavci se namesto s preštevanjem zaslužka ukvarjajo z ugotavljanjem izgub. Država obljubila finančno pomoč.

Edino upanje za vse tiste, ki so se v prejšnjem letu v Turčiji – država je bila v tem času tarča bombnih napadov, poleg tega je doživela še neuspešen državni udar – ukvarjali s turizmom, je, da jim bo država nadomestila izpad dohodka. Od Istanbula do Ankare, od Antalye do Mardina se je namreč občutno zmanjšalo število turistov, tako da so bili v vseh panogah, povezanih s turizmom, prisiljeni zmanjševati število zaposlenih.

Po lanski sezoni se podjetja in organizacije, povezani s turističnimi dejavnostmi, namesto s preštevanjem zaslužka ukvarjajo z ugotavljanjem izgub. Bombni napadi, nemiri na jugovzhodu države in silovit poskus državnega udara, ki so mu sledile še aretacije v času izrednega stanja, so odgnali turiste. Po podatkih Zveze turških potovalnih agencij (Türsab) je imela Turčija lani za dve do dve in pol milijarde manj prihodkov od turizma, kot jih je imela v prejšnjih, turistično uspešnih sezonah.

Bombni napadi v Istanbulu, Ankari in drugih mestih so močno prizadeli vsa podjetja in družbe, ki se v tej državi ukvarjajo s turizmom. Junija je bilo v napadu domnevnih borcev Islamske države na glavnem letališču Atatürk v Istanbulu ubitih 45 ljudi, še veliko več pa je bilo ranjenih. Kot pravijo tamkajšnji turistični delavci, so se prve tovrstne težave pojavile neposredno po napadu. Samo v Istanbulu se je število turistov v hipu zmanjšalo za več kot četrtino. Razmere v turizmu so se še dodatno poslabšale po ponesrečenem državnem udaru 15. julija, v katerem je bilo ubitih najmanj 240 ljudi.

Napadi sprožili plaz odpovedi

Enainštiridesetletni Akif se že več kot dvajset let ukvarja s turizmom. Zdaj ima v lasti prijeten butični hotel Optimist v zgodovinskem jedru Istanbula. Kot je povedal, je število obiskovalcev upadalo že od začetka leta 2015, januarski samomorilski napad z bombami, ki se je zgodil le nekaj metrov stran od njegovega hotela in med katerim je bilo ubitih dvanajst Nemcev in en Perujec, pa je nato sprožil pravi plaz odpovedi.

»Zasedenost naših počitniških objektov letos ni nikoli presegla 30 odstotkov. Poleg tega zdaj sobe, za katere smo prej zaračunavali po 80 evrov, oddajamo za pičlih 25 evrov. S tem seveda ne pokrijemo niti osnovnih obratovalnih stroškov, celo takrat ne, ko smo polno zasedeni.«

Akif je še dodal, da so hotelirji po vsaki novi bombni eksploziji dobivali vse več odpovedi rezervacij. Po podatkih Zveze hotelirjev Turčije (Türob) je bila lani v primerjavi z istim obdobjem eno leto prej zasedenost hotelskih objektov tako julija kot avgusta, ki sta nekdaj veljala za turistično najuspešnejša meseca v letu, manjša za okoli 50 odstotkov.

Kriza je prizadela tudi vse druge dejavnosti, povezane s turizmom. Osemindvajsetletni Berk Eren, ki je šest let delal kot turistični vodnik po vsej Turčiji, je povedal, da se je število turistov korenito zmanjšalo po januarskem bombnem napadu na Trgu sultana Ahmeta v Istanbulu.

PREBERI še// Kako terorizem vpliva na potovanja

Okrevanje je izredno počasno

»Prej sem kot vodnik delal od 16 do 20 dni na mesec, včasih celo 25 dni. Zdaj v treh poletnih mesecih za vodnike skorajda ni bilo dela. Najhuje je bilo po junijskem napadu na letališču Atatürk. Ne le zato, ker je bil to zadnji udarec že tako opešanemu turizmu, temveč predvsem zaradi psiholoških posledic. Letališče je kraj, kamor sicer vsak dan zahajam zaradi turistov.«

Številni vodniki so ostali brez dela tudi zato, ker je svoj obisk v Turčiji prav tako odpovedalo kar nekaj velikih ladij za križarjenje. »Na takšnih ladjah pluje več kot 4000 potnikov in vsi ti ljudje potrebujejo vodnike. Zdaj za nas ni dela,« je še povedal Berk in dodal, da sta z ženo, ki je prav tako turistična vodnica, že začela razmišljati o tem, da bi se lotila kakšnega drugega dela.

Že pred lanskimi bombnimi napadi je turistični sektor, ki sicer prispeva okoli 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, močno prizadel spor z Moskvo zaradi sestrelitve lovskega letala, saj so zaradi tega ruski turisti na veliko odpovedovali odhode v Turčijo. V Antalyi, ki so jo nekdaj imenovali »glavno mesto turistične Turčije« in kjer je kar 60 odstotkov gospodarstva povezanega s turizmom, se je število gostov v prvih osmih mesecih leta zmanjšalo za več kot polovico, število ruskih turistov pa celo za 95 odstotkov. Od takrat so se odnosi z Rusijo nekoliko izboljšali, vendar turistični sektor še vedno okreva zelo, zelo počasi.

A Antalya še zdaleč ni edino obmorsko letovišče, ki doživlja poslovno krizo. Priljubljena letovišča, kot so Fethiye, Kemer ali Belek, imajo prav tako velikanske izgube. V številnih restavracijah in hotelih so morali zmanjšati število uslužbencev, veliko turističnih in gostinskih objektov pa letos sploh ni odprlo svojih vrat. V Alanyi je v lanski sezoni ostalo zaprtih več kot 30 odstotkov hotelov. Cumali Bora, prodajalec ročno izdelanih mil, ki je, kot je povedal, s svojimi izdelki nekdaj preskrboval celo nekdanjega britanskega premiera Davida Camerona, je novinarjem povedal, da se je prodaja v pretekli sezoni zmanjšala za več kot polovico. Junija se je na prvih straneh časopisov znašlo letoviško mesto Bodrum, v katerem sta se sprla lastnika trgovin, ki sta hotela vsak v svoj lokal zvabiti dva turista. Vse skupaj se je končalo s pretepom, v katerega je bilo vpletenih petdeset ljudi.

Na jugovzhodu države, kjer med prebivalci prevladujejo Kurdi in kjer so se začeli s turizmom resneje ukvarjati šele pred nekaj leti, se je ta razvoj nenadoma ustavil, ker se je prekinil dveletni mirovni proces med oblastjo in Kurdsko delavsko stranko. Potem ko so se na tem območju znova začeli oboroženi spopadi, je britansko zunanje ministrstvo svojim državljanom svetovalo, naj nikar ne odhajajo na jugovzhod Turčije. V Mardinu, zgodovinskem mestu, ki stoji na vrhu hriba, v katerem so imeli v hotelih leta 2014 stoodstotno zasedenost, si zdaj na vse mogoče načine prizadevajo pritegniti vsaj kakšnega turista.

PREBERI še // Istanbul, mesto za vsakogar

Obupani obrtniki in trgovci

»Manjši obrtniki in trgovci so obupani,« je povedal srebrar, ki ima lokal na eni od glavnih ulic Mardina. »Zdaj Mardin v novicah omenjajo zgolj v zvezi z oboroženimi spopadi, čeprav je v mestu povsem varno.«

Na velikem Trgu sultana Ahmeta, ki velja za glavno zanimivost Istanbula, je več kot tri tisoč trgovin, ki jih je nekdaj obiskalo pol milijona turistov na dan. Zdaj so nakupovalne ulice tega 550 let starega trga skorajda prazne.

Dvainštiridesetletni Alper, ki se že več kot dvajset let ukvarja s prodajo preprog, pravi, da se je reka turistov, ki se je nekdaj zlivala na trg, zmanjšala na polovico.

»Včasih smo vsak dan prodali za 2000 lir preprog. Zdaj ves mesec ne zaslužimo niti polovice tega denarja. Tekače, ki smo jih nekdaj prodajali po 700 lir ali več, zdaj ponujamo po polovični ceni. Prodajamo jih po ceni, po kateri smo jih kupili, da si lahko vsaj deloma povrnemo stroške.« Zaradi slabih poslovnih rezultatov je moral julija odpustiti enega od svojih uslužbencev, zdaj pa se boji, da bo moral do konca leta trgovino preprosto zapreti. Njegova stara družinska trgovina preprog deluje v slikovitem obmorskem kraju Datca, kjer so se nekdaj redno ustavljale velike ladje za križarjenje iz Evrope. Zdaj tukaj ni več turistov in trgovci so ostali brez dela.

Petdesetletni Ömer, ki se prav tako ukvarja s prodajo preprog in ki na Velikem bazarju dela že od svojega devetega leta, pravi, da jim še nikoli ni šlo tako slabo.

»Turčija je že v preteklosti doživljala različne krize, vendar trgovci še nikoli niso bili v tako hudem položaju kot letos. Vsi smo v dolgovih. Moramo skrbeti za svoje družine. Težava je tudi, da ne moremo plačati obrtnikom, ki nam prodajajo svoje izdelke, tako da so se tudi ti znašli v hudih težavah.«

Subvencionirali bodo tudi polete

Turška vlada je pred kratkim napovedala ukrepe, s katerimi naj bi opešanemu turizmu pomagali, da se znova postavi na noge. »Turistična industrija je še posebej odvisna od subvencij,« je na enem od mednarodnih srečanj v Nemčiji dejal turški minister za turizem Nabi Avci. »S predstavniki turizma se bomo dogovorili o konkretnih ukrepih in o vsem skupaj že v prihodnjih dneh obvestili javnost.« Pred kratkim so potrdili, da bodo subvencije za polete v pet priljubljenih obmorskih letovišč, kot so Antalya, Izmir ali Dalaman, veljale vse do konca leta. V prihodnjih dneh naj bi javnost seznanili tudi z vsemi preostalimi ukrepi, ki jih nameravajo uvesti v tem sektorju.

Ahmed Kökler, ki je bil lani januarja imenovan za predsednika poslovnega odbora Velikega bazarja, je obljubil, da bo sprožil kampanjo, s katero si bo prizadeval po vsem svetu znova vzbuditi zanimanje za to nakupovalno središče, ki je bilo nekdaj med turisti izredno priljubljeno.

»Z vsemi svojimi močmi si prizadevamo za to, da bi naš bazar povzdignili v kulturno, trgovsko, zgodovinsko in turistično središče,« je poudaril v izjavi za turška sredstva javnega obveščanja.
Trgovci, ki na bazarju prodajajo različne izdelke, pa so vse bolj nestrpni. Upajo, da jim bo vlada ponudila pomoč, s katero jim bo uspelo premostiti to neugodno obdobje, in da jim zaradi pomanjkanja dela ne bo treba zapreti trgovin. »Med ukrepi, ki bi nam lahko bili v pomoč, naj omenim odpis dolgov, brezobrestna posojila in nižje davke. Če se ne bo v kratkem nekaj korenito spremenilo, bomo vsi po vrsti propadli,« pravi Ahmet Kökler.

Članek je bil objavljen v Tripu in je povzet po pisanju Guardiana.