Vandraj insider: Copenhagen z Lio Tomat ali danski hygge skozi oči slovenske igralke

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

V tokratnem Vandraj insiderju raziskujemo dansko prestolnico z Lio Tomat. V Copenhagen sta jo odnesla gimnastika in ples, študij igre pa jo je prepričal, da na skandinavskem koncu tudi ostane. V spodnjem intervjuju spoznajte njo in mesto, ki ji je s hyggejem zlezlo pod kožo.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso imeli priložnosti spoznati?

Sem predvsem odločna, ambiciozna in trmasta oseba, ki ve kaj hoče in bi naredila vse, da do tja tudi pridem. Poleg tega pa sem izjemno sočutna, odprta in radovedna. Najtežje mi je sedeti pri miru in res potrebujem življenje, ki je polno sprememb in novih dogodivščin.

Od kdaj živite v Kopenhagnu?

Od leta 2015.

S čim se tam ukvarjate oziroma preživljate?

Zaključujem zadnji letnik igralstva na Copenhagen International School of Performing Arts (CISPA).

Zakaj ste se odločili za tujino?

Moj prvotni načrt je bil na Danskem trenirati gimnastiko in ples samo eno leto, no, pa sem pet let kasneje še vedno tukaj.

Se nameravate vrniti v Slovenijo?

Zelo verjetno ne. Predvsem zaradi najbolj pogostega problema expatov (tistih, ki za dlje časa zapustijo državo op.a.); po tolikšnem času zame tam ni ničesar več. Ampak tudi na Danskem ne bom ostala.

Vas kdaj muči domotožje?

Tudi ne.

[O mestu:]

Pridevnik, ki najbolje opiše Copenhagen?

“Hygge”. Način življenja, za katerega beseda obstaja samo v danskem jeziku in v grobem prevodu pomeni “udobje”. Danci ga kar pridno prakticirajo, temelji na uživanju življenja ne glede na vse, ponavadi pa vključuje svečke, debele odeje in dobre prijatelje. Kopenhagen je udobno in živahno mesto, kjer preprosto vse deluje. Je dovolj veliko za vse načine življenja, ampak dovolj majhno, da lahko prekolesariš od enega konca do drugega v pol ure. Tu se vse najde, od gradov do stojnic z marihuano, tu so umetniki, družine, koncerti, hipsterji in kraljica.

Pa njegovi ljudje?

Predvsem so vedno polno zaposleni. Poleg šole in službe se vsi ukvarjajo s športom in še kakšno drugo aktivnostjo, tako, da je včasih potrebno kavo s prijatelji načrtovati kakšen teden ali dva v naprej. Medtem ko so na začetku vsi malo zadržani, pa res zaupajo ljudem, so odprti, sproščeni, vedno pripravljeni pomagati in skoraj vedno vidijo svetlo stran življenja.

Vaši trije razlogi za obisk mesta so …

Svobodomiselnost, kultura in dejstvo, da je vse obdano z morjem.

Mesto je najlepše …

… maja in junija, ko mesto po dolgi zimi končno res zaživi

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Plaža s pogledom na Švedsko

Najboljšo kavo postrežejo v: Kave sicer ne pijem, rado pa me zanese v Musiksmag – kavarno oziroma bar, poln umetnosti in glasbe.

Najboljše kosilo najdete pri: Copenhagen Street Food

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Kot vegetarijanka se z dansko predvsem mesno prehrano ne ujamem najbolje. Je pa Danska znana predvsem po dobrem pivu, ki skoraj nikoli ne razočara.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Muzej Louisiana

Park, kjer najraje poležavate: Ne park, ampak jezera v centru mesta – Søerne

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Park Superkilen, ki je poln različnih objektov s celega sveta in skriva tudi zeleno klopco iz Ljubljanskega Tivolija.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Mala morska deklica.

Najboljša zabava v mestu: Vsak poletni glasbeni festival

Najljubši festival/dogodek v mestu: Gledališki festival CPH Stage

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu?

Kolo, seveda!

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

S polnim avtom je najugodnejša kar vožnja. Drugače pa letalo Zagreb – Kopenhagen

Povratne letalske vozovnice iz Ljubljane do Copenhagna za manj kot 80 evrov najdeš tukaj!

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednosti so udobje, socialna varnost in predvsem veliko več ustvarjalnih priložnosti. Slabost pa je mrzlo in deževno vreme. Pogrešam tudi možnost spontanih izletov na morje, v gore ali kakšno sosednjo državo, kar mala Slovenija res omogoča.

Pa rednosti in slabosti dela v tujini?

Vidim samo prednosti – veliko boljši življenjski standard in varnost, bolj razvit trg in karierne možnosti.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 najtežje): 5

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 3 za tiste, ki govorijo dansko. 8
za vse ostale.

Stopnja občutka varnosti v mestu od 1 do 10: 10

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 6

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na eva@vandraj.si ali maja@vandraj.si!

Preberite tudi zgodbe drugih Slovencev, ki jih je pot odnesla v tujino:

Vandraj insider: Haag skozi oči Slovenke, ki jo je ljubezen odnesla na Nizozemsko

Vandraj insider: Alicante so tapasi, sončni dnevi in upočasnjen ritem življenja

Vandraj insider: za leto dni v svobodno Lizbono

Vandraj insider: Tjaša Jarc in njen lov za službo v Melbournu

Fotografije: Arhiv Lie Tomat

Vandraj insider: Slovenka, ki živi v Mehiki in jo lahko gledate v telenovelah

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Sandra Debelak je Slovenka, ki je svojim sanjam sledila na drug kontinent in v popolnoma drugo kulturo. Svoje življenje je januarja 2013 preselila v Mehiko in v tamkajšnji prestolnici Ciudad de México končala 3-letni študij na mehiški igralski akademiji Televisa CEA.

Poleg vlog v gledališču je zaigrala tudi v več delih čez lužo izjemno priljubljenih televizijskih serij La Rosa de Guadalupe in Como dice el dicho, pred kratkim pa je imela tudi manjšo vlogo v znani narko seriji El Señor de los Cielos 5. Oktobra bo dobila tudi permanentno delovno vizo, ki ji bo odprla še več vrat v igralskem svetu.

Kot pravi, jo v Mehiki poznajo kot dekle, ki mora vsakič znova razlagati, da ne razume ruščine in da je pravzaprav Slovenka in ne Slovakinja, nam pa bo razkrila nekaj svojih naljubših kotičkov mesta.

[O mestu:]

Kako bi opisali prestolnico Mehike – Mexico City oziroma Ciudad de México?

To je veliko in noro mesto z zelo zanimivo kulturo. V Mexico Cityju se vedno nekaj dogaja. Razdalje med točkama A in B so velike, sploh zaradi prometa, v katerem potrebuješ minimalno eno uro za najmanjši premik. Če se ti mudi že ko greš od doma, boš zagotovo zamudil.

In kakšni so tamkajšnji ljudje?

Ljudje so zelo odprti in zgovorni. Ko greš v trgovino, se neznanci začnejo s teboj kar pogovarjati, kar v Sloveniji ni v navadi. So zabavljači, uslugo pa ti naredijo z veseljem in ne, ker bi pričakovali nekaj v zameno ali zahvalo. Prav tako ne znajo reči ne in ti obljubljajo stvari, da bi izpadli dobri. Imajo tudi močne karakterje, kar lahko opazite že na cesti, saj ves čas hupajo in kričijo. Žaljivke med vožnjo so nuja, ker pa nihče zares ne pozna in ne upošteva pravil, se hitro naredijo zastoji. Zelo opazne so tudi razlike med sloji. Zelo bogati ljudje imajo svoje šoferje, služkinje in vrtnarje, medtem ko revni nimajo niti dostojne hiše.

Trije razlogi za obisk mesta so …

… zelo okusna hrana, ki je zelo drugačna od hrane v “mehiških restavracijah” v Sloveniji, ljudje z zelo zanimivo kulturo in fieste!

Mesto je najlepše

… spomladi, ker je toplo, mesto pa je na prav poseben način obsijano s soncem.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Sprehod po Coyoacánu, kjer se posladkate s churros con rompope.

Najboljšo kavo potrežejo v: Nisem še našla dobre kave, zato jo zaenkrat naročim kar v Starbucksu ali pa njegovi mehiški različici Cielito Lindo Café.

Najboljše kosilo najdete pri: Non Solo, italjanska restavracija.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Na splošno je mehiška hrana zelo okusna in bi težko izbrala le eno. Vedno me navdušijo los chilaquiles!

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Muzej Tamayo.

Park, kjer najraje poležavate: Park Viveros, kamor gre veliko ljudi tečt, je pa prijetno tudi za meditiranje ali jogo.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Coyoacán.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Xochimilco.

Najboljša zabava v mestu: Klub Republica.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Festival Corona Capital.

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu? Metro!

Najugodnejša pot iz Slovenije do tja? Nisem še odkrila ugodne letalske družbe, je bolj odvisno od sezone, vendar vedno letim v bližnja italijanska letališča, saj so direktni leti do Slovenije dražji za tretjino.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Tu se vedno nekaj dogaja, na vsakem vogalu so majhne trgovinice z osnovnimi živili in so odprte vse dni do pozno ponoči, tako da sladkarij nikoli ne manjka (smeh). Všeč mi je tudi tianguis, neke vrste tržnica, ki jo postavijo enkrat na teden in prodajajo od sadja do zelenjave, tipične mehiške hrane do piratskih cdjev, makeupa in podobno.

Slabost je to, da je zelo neprijetno hoditi po cesti urejena, v krilu ali kratkih hlačah, ker nekulturni Mehičani začnejo žvižgati in kričati neprijetne in osladne besede. Zelo me moti tudi to, da je mesto neverjetno onesnaženo.

In kakšne so prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost za nas tujce v Mehiki je to, da Mehičani veliko raje dajo priložnost tujcem kot pa samim sebi. Nasplošno je v Mehiki lahko najti službo, če si pripravljen prijeti za delo, ga boš že našel.

Slabost v mojem primeru – kot igralka – je mehiški naglas. Španščina je lahek jezik, ampak nevtralen naglas je nekaj čisto drugega.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Zelo rada bi se vrnila, ampak mislim, da je v Sloveniji še težje dobiti službo. Zato sem odšla v Mehiko in bom zaenkrat ostala tukaj, da dosežem zastavljene cilje, potem bomo pa videli, kam naprej.

Vas kdaj ujame domotožje?

Ja, velikokrat! Na žalost grem samo enkrat na leto na obisk, vedar pa takrat maksimalno izkoristim vse kavice ob Ljubljanici, izlete po Sloveniji, druženje s prijateljicami in seveda večino časa z mojo mami.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Zagotovo družino, prijatelje, kavice in seveda čist zrak, mir, veliko zelenih con in gozdov, nič gneče na cestah in kakšno domače slovensko kosilo!

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 3

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: Na splošno 1, v igralskih vodah pa 9.

Občutek varnosti od 1 do 10: 2

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Sandre Debelak

 Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Vandraj insider: Slovenka, ki v BiH študira igro in ve, kje v Sarajevu najdete najboljšo kavo in ‘čevape’

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

***** 

Vandraj insider se tokrat podaja v Sarajevo, po katerem nas je popeljala Slovenka, ki tam živi že skoraj tri leta. Vanja Matović je 27-letna mikrobiologinja, ki se je julija 2014 prvič v življenju napotila v Sarajevo. Po kaj? Na sprejemne izpite za igralstvo na Akademiji scenskih umetnosti.

Te je uspešno opravila in bila sprejeta na študij, isto poletje pa je v Ljubljani diplomirala iz mikrobiologije. Po končanem študiju v Ljubljani se je odločila, da gre svojim sanjam naproti in se septembra 2014 preselila v Sarajevo ter začela s študijem igralstva, kjer je zdaj zaključila tretji letnik. Čez svoje novo mesto nas je sprehodila skozi nekaj spodnjih namigov, ki vam bodo zagotovo prišli prav, če vas kdaj zanese v bosansko prestolnico.

[O mestu:]

Kako bi opisali Sarajevo?

To je mesto z dušo, kjer se mešajo kulture celega Balkana, zato v Sarajevu nimaš občutka prilagajanja in adaptacije. Tu enostavno si. To je mesto z bogato zapuščino kakovostnih umetnikov na vseh področjih.

In kako vidite njegove ljudi?

Mesto je polno toplih, prijaznih in odprtih ljudi. Ljudi z veliko dušo in ogromnim smislom za humor.

Trije razlogi za obisk mesta so

… Prošetati po čaršiji, pojesti najboljše čevape in si polnega želodca privoščiti bosansko kavo.

Mesto je najlepše

… poleti, ker so vrhovi planin okoli mesta lepo obsijani s soncem, nebo dobi neverjetne barve, ki se proti večeru spreminjajo, ljudje pa postanejo še bolj sproščeni.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vilsonovo sprehajališče, če govorimo o urbanih kotičkih, sicer pa se najraje sproščam v okoliških hribih in planinah Sarajeva. Sarajevo obkrožajo 4 olimpijske planine, do katerih je le 20-30 minut vožnje.

Najboljšo kavo potrežejo: V večini lokalov strežejo poleg espressa tudi bosansko kavo, odvisno od okusa. Jaz pijem obe, najboljša bosanska kava zame je definitivno v Rahatlooku na začetku Baščaršije, espresso v klubu Obala na Akademiji scenskih umetnosti ali pa v Caffe Kamarija, kjer ob odlični kavi strežejo tudi odlične torte in slaščice brez moke.

Najboljše kosilo najdete pri: Kar se bosanskih jedi tiče, je to zagotovo Bašča kod Ene, s prelepim razgledom na mesto in odlično hrano. Pol ure stran je hrib Crepoljsko, kamor grem jest, ko si zaželim zares pravega domačega kosila. V malem planinskem domu živi starejši par – Lazo in njegova žena, ki za zajtrk, kosilo in večerjo strežeta kar tisto kar onadva ta dan jesta. Tudi tu strežejo odlično bosansko kavo. Ko sem bila prvič na Crepoljskem sem se spomnila Slovenije in svojega otroštva, na vrhu hriba je eno in edino drevo, ki pa je na las podobno tistemu s starih Fructalovih steklenic.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Čevapi in pite, begova čorba, dolme vseh vrst, peksimeti s kajmakom, za mačka pa nič boljšega kot pače.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Nacionalni muzej BIH, Zgodovinski muzej BIH, Muzej ratnog djetinjstva (Muzej vojnega otroštva), Muzej moderne umetnosti Ars Aevi, Umetniška galerija BIH.

Park, kjer najraje poležavate: V Sarajevu ni v navadi poležavati po parkih, tako da parka za poležavanje nimam. Meni najljubši je Veliki park v centru mesta in pa park Svjetlosti, kjer je na tleh narisana velika šahovnica, en meter visoke figure pa upokojenci po poljih premikajo ob vsakem sončnem dnevu.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Spomen park Vraca – spomenik narodnim herojem iz 2. svetovne vojne.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Nargila bari na Baščaršiji (šiša bari).

Najboljša zabava v mestu: Mucha Lucha in So.ba.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Sarajevo Film Festival, Pop Art Festival, FUU festival, Beer fest.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Najraje vzamem kar taksi, ker je zelo poceni. Sicer pa greste lahko na avtobus ali tramvaj, ki so prav tako zelo ugodni.

Katera je najugodnejša pot iz Slovenije do Sarajeva?

Prevoz najraje poiščem na internetni strani prevoz.org, ta opcija je najugodnejša in najudobnejša, ker vožnja z avtobusom lahko traja do 12 ur, kar spoh ni udobno, cena pa je skoraj ista. Včasih, ampak res redko, se najdejo tudi poceni letalske karte Ljubljana-Sarajevo – povratna približno 100 evrov.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednost je ta, da je tukaj vse veliko ceneje. Tu predvsem mislim na restavracije v Sarajevu, ki so trikrat cenejše kot v Ljubljani. Zdi se, kot da življenje v Sarajevu počasneje teče, tu se nikomur nikamor ne mudi, vsi so “lagano”. V Ljubljani se mi zdi, da vsi nekam hitijo, težko sploh koga ujameš. Tukaj pa se ljudje dejansko sprehajajo po mestu kot na promenadi, kavice trajajo ure in ure dokler se ne spreobrnejo v piva in rakije, ki pa lahko trajajo do jutra.

Slabost je predvsem veliko onesnaženje v mestu. Ni ozaveščenosti o recikliranju odpadkov, zato so ponavadi tudi ulice dokaj umazane. Pozimi se v mesto spusti gost smog, ki traja tudi do 20 ali več dni. Država ima manj denarja in to se vidi tudi po urejenosti cest, pločnikov in ulic v mestu. Velik problem v mestu predstavljajo potepuški psi.

Ste se že soočili s prednostmi in slabostmi dela v tujini?

O tukajšnjem delu še ne morem zares govoriti, ker še vedno študiram in osebno nisem imela izkušenj z zaposlitvijo in iskanjem dela.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Starše, sestro in prijatelje. Pa Metelkovo.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Vračam se vsako poletje, ko sem na počitnicah, če se bom kdaj zares vrnila, pa je odvisno od zaposlitve, ko končam akademijo.

Vas kdaj ujame domotožje?

Redkokdaj in če že, potem samo za kratek čas. Takrat pokličem prijatelje, vidim, da se nič ni spremenilo in potem sem mirna.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 1

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: /

Občutek varnosti od 1 do 10: 8

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Vanje Matović 

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.