Krompirjeve počitnice: Skok v Sarajevo na “čevape” in baklavo

Sarajevo, ena izmed priljubljenih balkanskih prestolnic je vabljiva za ljubitelje balkanskih specialitet, ležernega posedanja ob kavi, rakiji in vonju tobaka, starinskih bazarjev in vrveža v starem mestnem jedru, ki je prežeto z otožno zgodovino, ki počasi stopa iz svoje sence. Kako do tja? Kaj pravite na let iz Ljubljane?

UGODNI LET IZ LJUBLJANE V SARAJEVO Z AIR SERBIA: Povratna karta – 84 evrov
(cene se lahko spreminjajo glede na datume, aktualno ponudbo preverite TUKAJ)

Na čevapčiče, burek, pite, baklave in rakijo

Sarajevo je ob težki zgodovini vedno bolj pestra destinacija za turiste, ki jih v bosansko prestolnico privabi vonj po slavnih čevapčičih, mastnem in tolažilnem bureku, pitah in baklavah, pa vonj po tobaku in šiši ter oster duh prave rakije, žganja, ki razkuži praktično vse. Mimogrede, če imate radi pravo dišečo bosansko kavo, si v eni od uličnih trgovinic kupite bakreno džezvico – ker so suvenirji lahko tudi uporabni!

Na sprehod po Baščaršiji

Sprehodite se po znameniti Baščaršiji, zavijte v starinski bazar in v labirint tlakovanih uličic, polnih trgovin z vsem mogočim in si končno kupite tisto pravo bakreno džezvo. Na sredini mestnega trga stoji vodnjak Sebilj. V preteklosti je tu stal mož, ki je iz njega zajemal vodo ter jo brez plačila nudil žejnim mimoidočim. Danes se ideali vodnjaka ohranjajo pri življenju tako, da lahko kdorkoli pije iz njegovih pip. Sprehodite se še do Svrzine kuće ter Principovega mostu, ogleda vredni pa so tudi mošeja Gazi Husrev-bega iz 16. stoletja, Careva džamija z medreso in arkadnim dvoriščem ter kupolasto streho, stara pravoslavno cerkev in Univerzitetna knjižnica. Čudovit razgled nad mesto boste našli, če se povzpnete na ostanke trdnjave nad mestom – če počakate na večer, ko pade mrak, bo mesto zaživelo v osvetljenih uličicah.

Kje prespati? Pestro ponudbo hotelov v Sarajevu – tudi petzvezdičnih – najdete TUKAJ.

Izlet lahko podaljšate še do Mostarja, navdušenci nad zimskimi športi pa zavijte še na Jahorino!

PREBERITE ŠE:

– Kaj početi v Sarajevu?

Vandraj insider: Slovenka, ki v BiH študira igro in ve, kje v Sarajevu najdete najboljšo kavo in ‘čevape’

Bosna na dlani: Lepote BiH, ki vas bodo navdušile in osupnile

Foto: Shutterstock

Bosna na dlani: Lepote BiH, ki vas bodo navdušile in osupnile

BiH je bila ena najrevnejših republik nekdanje Jugoslavije. Še danes velja za eno najrevnejših držav v Evropi. A je kljub temu tudi zelo bogata. Tako zelo, da si to že težko predstavljamo.

BiH vas bo vsrkala vase in prepričani smo, da je ne boste obiskali samo enkrat. Prvič, preveč je lepot za samo en obisk. In drugič, BiH je tako lepa, da jo boste zagotovo želeli videti večkrat. Preberite si dejstva, ki vas bodo prepričala, da zgornje trditve držijo. In oglejte si fotografije, ki vas bodo navdušile.

Bosna po etimologiji

BiH danes številni v skrajšani obliki imenujejo Bosna. Od kod to ime? Izhaja iz indoevropske besede bosana, kar pomeni voda. Glede na čudovite reke, ki krasijo BiH, ji takšno ime odlično ustreza. Smaragdno zelena Neretva je ena najhladnejših rek na svetu. Una, dragulj istoimenskega nacionalnega parka, je reka, po kateri vedno več deklic nosi ime. Po mnenju mnogih najlepša reka v BiH vas bo navdušila s čistostjo in čudovitimi slapovi. Reka Bosna – o lepoti njenega izvira ne gre izgubljati besed. Ta kraški izvir velja za priljubljeno sarajevsko izletno točko.

Počitelj, Bosna

BiH bogatijo oskarjevci in nobelovci

Bistvo lepote Bosne so njeni ljudje. Topli, širokogrudni in gostoljubni pa tudi vrhunski na svojem področju. Sam vrh svetovnega seznama po številu nobelovcev krasi ime BiH. Leta 1961 je Nobelovo nagrado za književnost prejel Ivo Andrić, ki je bil rojen v Travniku. Za kemijo pa jo je leta 1975 prejel Sarajevčan Vladimir Prelog. Tudi z Oskarjem se BiH lahko pohvali. Oskarja za najboljši tujejezični film ”Ničija zemlja” je leta 2001 prejel Danis Tanović. Ta film je prejel tudi zlati globus za najboljši tujejezični film. Nagrado za najboljši scenarij pa je prejel na filmskem festivalu v Cannesu.

Neretva

Zimske olimpijske igre 1984

Na Bjelašnici (klik) in Jahorini(klik) so se na ZOI v alpskem smučanju merili moški in ženske. Takrat je Sarajevo v ”tekmovanju” za gostiteljico ZOI premagalo Japonsko in Švedsko. Na teh ZOI je prvo olimpijsko medaljo za Slovenijo oziroma Jugoslavijo osvojil Jure Franko.

Jajce

Najuspešnejši športniki BiH

Težko jih je izbrati samo nekaj. BiH slovi po številnih uspešnih športnikih. V atletiki na svetovnih tekmovanjih po medaljah posega Amel Tuka. Legendarni Mirza Delibašić je bil eden najboljših strelcev v zgodovini evropske košarke. Poleg bleščeče športne kariere so ga krasile tudi mehko srce in zlate roke. Leta 1988 je bila za najboljšo rokometašico na svetu izbrana Svetlana Kitić, rojena v Tuzli. Ob številnih nogometaših ne gre spregledati Safeta Sušića. Je dobitnik odlikovanja francoske legije časti. Prejel ga je kot najboljši tuji igralec v Franciji vseh časov.

Prokoško jezero

Tri dejstva o Sarajevu, glavnem mestu BiH

V Sarajevu (klik) so leta 1885 med prvimi v Evropi začeli redno uporabljati tramvaje. Medtem ko so se v Sarajevu vozili s tramvajem, so se na Dunaju še vedno prevažali s konji. Na območju nekdanje Jugoslavije je bilo Sarajevo prvo mesto, v katerem se je začel razcvetati sodobni turizem. Že od leta 1879 so si turisti tu lahko privoščili prve organizirane turistične storitve.

Ne boste verjeli, da je imelo Sarajevo prvo nakupovalno središče že daljnega leta 1540. Husrev-beg je Sarajevu v tistem času dal urbano dimenzijo. Zgradil je impresivne zgradbe, ki služijo različnim namenom. Vse to je predal mestu in Sarajevčanom. Iz smeri Večnega ognja se odpravite po ulici Ferhadija. Približno 100 metrov pred najbolj znanim objektom, ki ga je dal zgraditi Husrev-beg ­–Begova džamija – se bo vaš pogled zaustavil na osupljivi kamniti zgradbi. To je Husrev-begov bezistan – nakupovalno središče. Po nekaj stopnicah vstopite v zgradbo. Začutili boste vonj 16. stoletja, ko je bila zgradba zgrajena. Po osrednjem hodniku se nizajo trgovine. Druga od druge so ločene z lesom in steklom. To daje poseben pečat retro videzu trgovskega središča. Danes v Sarajevu najdemo ogromno sodobnih nakupovalnih središč. A turisti najraje pokukajo v bezistan. Ni pomembno, kaj potrebujete, zavijte v bezistan in tam boste to našli.

BiH je opevana v več literarnih delih. Včasih je z besedami niti ne moremo opisati. In tako se tudi težko odločimo, kaj pravzaprav obiskati. Zato smo za vas izbrskali nekaj fotografij, lokacij in ponudb (TUKAJ), ki vas bodo v BiH gotovo navdušile.

Foto: Shutterstock

Največja etno vas na Balkanu, ki vas popelje v preteklost

V Bijeljini, kraju na severozahodu Bosne in Hercegovine, se nahaja Etno Vas Stanišići, kotiček sveta, kjer se čas obrne v preteklost, k naravi in preprostosti nekdanjega načina življenja.

Etno vas je leta 2003 zasnoval Boris Stanišić, ki je sredi ravnine zgradil pristno gorsko vasico. Napolnil jo je s spomini na konec 19. in začetek 20. stoletja in tako ujel avtentičen pogled na kulturo življenja v tistih časih.

Vasica je razdeljena na dva dela. Enega sestavljajo lesene hiške, ki jih povezuje tlakovana kamnita pot, med njimi teče potok, razkriva pa se vam tudi pogled na jezeri. Nekatere hiške so urejene v prave bivalne prostore, kjer lahko v skoraj pozabljenem slogu tudi prenočite.

VANDRAJ priporoča // Etno vas Stanšići: 2 nočitvi za 2 osebi že za 92 evrov!

V vasi poleg avtentičnih hišk s prikupnim pohištvom najdete še mlin, vodnjak, sirarno, kovačnico in skedenj. Tu lahko spoznate tudi različna orodja, ki jih danes le še malokdo uporablja v vsakdanjem življenju, si ogledate narodno nošo in se nadihate svežega zraka.

Drugi del vasice predstavlja srednjeveško kamnito arhitekturo, ki je pravzaprav zbirka replik z bogato zgodovino. To je prostor za duhovno sprostitev. Obe strani povezuje kamnit most s lepim razgledom, kjer nastanejo tudi ene lepših fotografij. Most je pravzaprav replika sarajevskega mostu Kozja čuprija. V bližini samostanske hiše na jezeru se nahaja še amfiteater s 380 sedeži, ki je namenjen za kulturne prireditve pod milim nebom.

V vasici lahko torej tudi prenočite, če vam lesene hiške niso dovolj, oziroma si zaželite povratka v sodobni svet, pa sta v naselju tudi dva hotela. Poleg etno muzeja, restavracij in športnih terenov, v vasici stoji tudi wellness in SPA center, kjer najdete bazen, savne, parne kopeli in kozmetični ter masažni salon.

Foto: Etno selo Stanišići/Facebook

Vandraj insider: Slovenka, ki v BiH študira igro in ve, kje v Sarajevu najdete najboljšo kavo in ‘čevape’

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

***** 

Vandraj insider se tokrat podaja v Sarajevo, po katerem nas je popeljala Slovenka, ki tam živi že skoraj tri leta. Vanja Matović je 27-letna mikrobiologinja, ki se je julija 2014 prvič v življenju napotila v Sarajevo. Po kaj? Na sprejemne izpite za igralstvo na Akademiji scenskih umetnosti.

Te je uspešno opravila in bila sprejeta na študij, isto poletje pa je v Ljubljani diplomirala iz mikrobiologije. Po končanem študiju v Ljubljani se je odločila, da gre svojim sanjam naproti in se septembra 2014 preselila v Sarajevo ter začela s študijem igralstva, kjer je zdaj zaključila tretji letnik. Čez svoje novo mesto nas je sprehodila skozi nekaj spodnjih namigov, ki vam bodo zagotovo prišli prav, če vas kdaj zanese v bosansko prestolnico.

[O mestu:]

Kako bi opisali Sarajevo?

To je mesto z dušo, kjer se mešajo kulture celega Balkana, zato v Sarajevu nimaš občutka prilagajanja in adaptacije. Tu enostavno si. To je mesto z bogato zapuščino kakovostnih umetnikov na vseh področjih.

In kako vidite njegove ljudi?

Mesto je polno toplih, prijaznih in odprtih ljudi. Ljudi z veliko dušo in ogromnim smislom za humor.

Trije razlogi za obisk mesta so

… Prošetati po čaršiji, pojesti najboljše čevape in si polnega želodca privoščiti bosansko kavo.

Mesto je najlepše

… poleti, ker so vrhovi planin okoli mesta lepo obsijani s soncem, nebo dobi neverjetne barve, ki se proti večeru spreminjajo, ljudje pa postanejo še bolj sproščeni.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vilsonovo sprehajališče, če govorimo o urbanih kotičkih, sicer pa se najraje sproščam v okoliških hribih in planinah Sarajeva. Sarajevo obkrožajo 4 olimpijske planine, do katerih je le 20-30 minut vožnje.

Najboljšo kavo potrežejo: V večini lokalov strežejo poleg espressa tudi bosansko kavo, odvisno od okusa. Jaz pijem obe, najboljša bosanska kava zame je definitivno v Rahatlooku na začetku Baščaršije, espresso v klubu Obala na Akademiji scenskih umetnosti ali pa v Caffe Kamarija, kjer ob odlični kavi strežejo tudi odlične torte in slaščice brez moke.

Najboljše kosilo najdete pri: Kar se bosanskih jedi tiče, je to zagotovo Bašča kod Ene, s prelepim razgledom na mesto in odlično hrano. Pol ure stran je hrib Crepoljsko, kamor grem jest, ko si zaželim zares pravega domačega kosila. V malem planinskem domu živi starejši par – Lazo in njegova žena, ki za zajtrk, kosilo in večerjo strežeta kar tisto kar onadva ta dan jesta. Tudi tu strežejo odlično bosansko kavo. Ko sem bila prvič na Crepoljskem sem se spomnila Slovenije in svojega otroštva, na vrhu hriba je eno in edino drevo, ki pa je na las podobno tistemu s starih Fructalovih steklenic.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Čevapi in pite, begova čorba, dolme vseh vrst, peksimeti s kajmakom, za mačka pa nič boljšega kot pače.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Nacionalni muzej BIH, Zgodovinski muzej BIH, Muzej ratnog djetinjstva (Muzej vojnega otroštva), Muzej moderne umetnosti Ars Aevi, Umetniška galerija BIH.

Park, kjer najraje poležavate: V Sarajevu ni v navadi poležavati po parkih, tako da parka za poležavanje nimam. Meni najljubši je Veliki park v centru mesta in pa park Svjetlosti, kjer je na tleh narisana velika šahovnica, en meter visoke figure pa upokojenci po poljih premikajo ob vsakem sončnem dnevu.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Spomen park Vraca – spomenik narodnim herojem iz 2. svetovne vojne.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Nargila bari na Baščaršiji (šiša bari).

Najboljša zabava v mestu: Mucha Lucha in So.ba.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Sarajevo Film Festival, Pop Art Festival, FUU festival, Beer fest.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Najraje vzamem kar taksi, ker je zelo poceni. Sicer pa greste lahko na avtobus ali tramvaj, ki so prav tako zelo ugodni.

Katera je najugodnejša pot iz Slovenije do Sarajeva?

Prevoz najraje poiščem na internetni strani prevoz.org, ta opcija je najugodnejša in najudobnejša, ker vožnja z avtobusom lahko traja do 12 ur, kar spoh ni udobno, cena pa je skoraj ista. Včasih, ampak res redko, se najdejo tudi poceni letalske karte Ljubljana-Sarajevo – povratna približno 100 evrov.

[Plus in minus:]

Kakšne so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Prednost je ta, da je tukaj vse veliko ceneje. Tu predvsem mislim na restavracije v Sarajevu, ki so trikrat cenejše kot v Ljubljani. Zdi se, kot da življenje v Sarajevu počasneje teče, tu se nikomur nikamor ne mudi, vsi so “lagano”. V Ljubljani se mi zdi, da vsi nekam hitijo, težko sploh koga ujameš. Tukaj pa se ljudje dejansko sprehajajo po mestu kot na promenadi, kavice trajajo ure in ure dokler se ne spreobrnejo v piva in rakije, ki pa lahko trajajo do jutra.

Slabost je predvsem veliko onesnaženje v mestu. Ni ozaveščenosti o recikliranju odpadkov, zato so ponavadi tudi ulice dokaj umazane. Pozimi se v mesto spusti gost smog, ki traja tudi do 20 ali več dni. Država ima manj denarja in to se vidi tudi po urejenosti cest, pločnikov in ulic v mestu. Velik problem v mestu predstavljajo potepuški psi.

Ste se že soočili s prednostmi in slabostmi dela v tujini?

O tukajšnjem delu še ne morem zares govoriti, ker še vedno študiram in osebno nisem imela izkušenj z zaposlitvijo in iskanjem dela.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Starše, sestro in prijatelje. Pa Metelkovo.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Vračam se vsako poletje, ko sem na počitnicah, če se bom kdaj zares vrnila, pa je odvisno od zaposlitve, ko končam akademijo.

Vas kdaj ujame domotožje?

Redkokdaj in če že, potem samo za kratek čas. Takrat pokličem prijatelje, vidim, da se nič ni spremenilo in potem sem mirna.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 1

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: /

Občutek varnosti od 1 do 10: 8

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1

 

Foto: osebni arhiv Vanje Matović 

 

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.