Božične tradicije, za katere ne boste verjeli, da smo jih ukradli Nemcem

Praznične in božične tradicije, ki jih družine po vsem svetu nadaljujejo iz roda v rod, so v veliki meri k nam prinesli Nemci. Kaj vse smo si za božič sposodili od njih, pa morda sploh ne vemo?

Božično drevesce

Okrašena jelka, novoletno oziroma božično drevesce je simbol decembrskih praznikov in del božične tradicije. Je božič brez tega sploh božič? Tradicija okraševanja božičnega drevesa pa naj bi se začela ravno v Nemčiji in to že v 16. stoletju. Pri tem naj bi imel nekaj tudi Martin Luther, ki so ga jelke v gozdu tako očarale, da je eno posekal, prinesel domov in okrasil s svečami. Prvo pravo božično drevo pa so leta 1785 postavili v Berlinu, nekaj desetletij kasneje pa je prva jelka krasila tudi avstrijski Dunaj. Tradicija krašenja jelke se je leta 1841 preselila v Veliko Britanijo, kamor jo je ob poroki s kraljico Viktorijo ponesel nemški princ Albert. Podobne tradicije so sicer še prej poznali tudi v Estoniji in Latviji. Danes pa je okraševanje drevesc, pravih in umetnih, zelenih, belih in sodobnih preplavilo ves svet.

Hišica iz medenjakov 

Termin hišica iz medenjakov se je prvič pojavil v Janku in Metki bratov Grimm. Tradicija izdelovanja hišic iz medenjakov s sladkornimi dekoracijami pa se je začela prav v Nemčiji, potem ko je izšla ta slavna knjiga.

Adventni sejmi 

Praznični sejmi, stojnice s punčom in kuhančki, pa medenjaki, klobasami, vsemi mogočimi dišečimi dobrotami in spominki ter ročnimi deli so prav tako prišli iz Nemčije.

Adventni venček

Nemške družine so prve začele s polaganjem venčkov na mize že četrto nedeljo pred božičem. Vsako naslednjo pa so prižgale eno od štirih sveč na njem.

Hrestač

Hrestač ali Nutcracker je v osnovi terilec lešnikov in orehov, oblikovan kot lesena izrezljana figura vojaka, kralja ali viteza. Od prvotnega namena danes malce odstopa, saj je postal najprej spominek in zbirateljski predmet, šele potem terilec. V germanskih deželah so se podobe hrestačev uveljavile tudi kot tradicionalni božični okras. Danes je tradicionalni leseni izdelek in eden redkih komercialnih izdelkov te vrste, ki ima širok krog ljubiteljev in zbiralcev.

Stekleni okraski

Stekleni okrogli okraski za na jelko izvirajo iz poznega 16. stoletja iz nemškega mesteca Lauscha. To je zaslovelo po tradiciji pihanja stekla. Iz tega mesta je namreč prišlo nekaj najbolj finih kosov steklovine v Evropi. A šele leta 1847 je Hans Greiner začel z izdelovanjem steklenih okraskov, ki so kasneje postali del božičnega dekorja.

Adventni koledar 

Z adventnim koledarjem so začeli Luterani v začetku 19. stoletja. S prvim decembrom so namreč začeli odštevati dneve do božiča. Najpogosteje je to pomenilo, da so na vrata s kredo vsak dan zarisali eno črtico, drugi so na steno vsak dan obesili majhno sličico z religiozno vsebino ali prižigali sveče. Prvi adventni koledar naj bi natisnili okoli leta 1900 v Hamburgu, danes pa za okenci koledarja najdete vse mogoče, tudi čokoladice.

Sveta noč

Pesem, ki jo za božič prepevajo zbori dolgo v noč, sicer ni nemška, je pa avstrijska, zato si prav tako zasluži omembo. Leta 1818 sta jo skomponirala duhovnik Joseph Mohr in njegov prijatelj Franz Gruber. Sveta noč je zelo priljubljena božična pesem, njeno besedilo pa je prevedeno v več kot 300 jezikov.

Foto: Shutterstock

ŠOPEK ADVENTNIH IZLETOV NAJDETE NA TEJ POVEZAVI.

PREBERITE ŠE: Božič in nenavadni običaji praznovanj po svetu

Na mejnem prehodu Checkpoint Charlie v Berlinu nič več lažnih vojakov

Berlin je eno tistih mest, kjer lahko ponekod še vedno živo začutite vojni duh. Ena od danes turističnih točk je tudi nekdanji mejni prehod Checkpoint Charlie.

Checkpoint Charlie je nekdanji mejni prehod v Kreuzbergu v Berlinu. Povezoval je ameriški in sovjetski sektor in je bil slovito prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina. Tu so si konec oktobra 1961 mučnih 16 ur nasproti stali sovražni tanki, svet pa je trepetal pred novo vojno. To je tudi eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina med letoma 1945 in 1990.

Danes je prehod rekonstruiran in ena izmed priljubljenih turističnih točk v Berlinu. V njegovi bližini je tudi ohranjen del originalnega Berlinskega zidu. Znani prehod je mešanica zgodovine in turizma, ki služi na račun zgodovine, kar pa pogosto sproža val kritik.

Vojaki, ki na Checkpoint Charlie zaračunavajo za fotografije, morajo stran

Checkpoint Charlie je namreč poleg svoje podobe tudi kraj, kjer srečate igralce, ki so oblečeni v ameriške vojake. Ti turistom zaračunavajo za “selfieje” pred kontrolno barako in jim prodajajo simbolične vizume z lažnimi pečati. Za fotografiranje računajo po štiri evre, dnevno pa naj bi igralci služili med 1500 in 5000 evri. Ker naj bi bili ob tem do turistov precej vsiljivi in nadležni, celo žaljivi do tistih, ki jih zavrnejo, pristojne berlinske oblasti pogosto prejemajo pritožbe turistov, pa tudi domačinov.

Oblasti so se zato odločile, da bodo temu naredile konec. Lažne ameriške vojake bodo odslej preganjale, zaračunavanja in nastopanja v tej vlogi pa jim ne bodo več dovolile.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Berlin: 15 stvari, ki ste jih doživeli le, če ste pravi poznavalci mesta

Jesenski Berlin: Povratni let le 23 evrov!

Berlin je mesto, kamor se lahko vrnete desetkrat, pa bo vaša tamkajšnja izkušnja vedno malo drugačna. Ste ga že videli v jesenskih barvah?

POVRATNI LET V BERLIN: že 23 evrov (klik za svoj termin, cene se spreminjajo)

Mesto, ki mu nikoli ne zmanjka asov v rokavu

V nemški prestolnici živi tudi več tisoč Slovencev, ki so tam našli svoj drugi, če ne prvi dom, mesto, ki slovi po mešanju kultur, zgodovin, okusov in slogov, pa vedno prihrani še kakšno skrivnost. Berlin ponuja nekaj za vsakogar in četudi ga obiščete že desetič, boste tam vedno znova odkrili nekaj, česar do sedaj še niste doživeli.

Berlin: 15 stvari, ki ste jih doživeli le, če ste pravi poznavalci mesta

Berlinski zid in Brandenburška vrata, ena glavnih simbolov mesta

Med številnimi znamenitostmi Berlina ne moremo spregledati Brandenburških vrat. Ta veljajo za enega glavnih simbolov mesta. Mogočna konstrukcija je sestavljena iz dvanajstih stebrov, nad vrati pa je kvadriga z boginjo miru v kočiji. V bližini najdete tudi spomenik žrtvam holokavsta. Sestavlja ga 2.711 betonskih blokov, stoji med Brandenburškimi vrati in Potsdamskim trgom, na površini 19 tisoč kvadratnih metrov in skoraj na vrhu berlinskega bunkerja, v katerem je 30. aprila 1945 Adolf Hitler naredil samomor. Med mrežo betonskih blokov različnih višin se lahko tudi sprehodite.

Med slavnejšimi simboli mesta je seveda tudi zid. Ta, več kot 150 kilometrov dolga betonska prepreka, je mesto več kot 28 let delila na vzhodni in zahodni del. A od nje ni ostalo več veliko. Najbolj znan ostanek v Berlinu, znan kot East Side Gallery, je dolg 1,3 kilometra in so ga imenovali za državni spomenik.

Od parlamenta do muzejskega otoka

Blizu vrat najdete še Parlament Reichstag, sedež nemškega parlamenta. Krasi ga velikanska steklena kupola, ki jo z rezervacijo prek spleta lahko tudi obiščete. Če vas vsaj malo navdihuje umetnost, pa ne smete izpustiti Muzejskega otoka (Museum Insel) reke Spree. Tu se nahaja večina berlinskih muzejev. Skočite še na Alexandrov trg, ki je bil nekoč središče Vzhodnega Berlina. Tam – 368 metrov v nebo – stoji tudi znameniti televizijski razgledni stolp (Fernsehturm). Še ena od točk, ki jih ne spreglejte, je Checkpoint Charlie, nekdaj najbolj znan prehod med razdeljenim Berlinom.

Seveda pa ne pozabite spiti kakšnega lepo ohlajenega piva, v Mauerparku peti karaok, pomalicati currywursta in v Kreizbergu žurati do zore, ali kar ves konec tedna skupaj.

Foto: Unsplash, Shutterstock

POVRATNI LET V BERLIN (izberite svoj termin KLIK)

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider, Anja Jeke: Odločitev za selitev v Berlin je prišla nenadoma in je ena boljših v tem življenju

 

München: Za najlepši razgled se je vredno povzpeti po 299 stopnicah!

Prišel je tisti čas v letu, ko so dnevi vse krajši, temperature padajo, jutra so vedno bolj temna in sveža. Jesen je tu. Čas, ko večino spominja na prve šolske dni, šumenje rumenega listja pod nogami in tople puloverje, prinaša tudi najbolj znan festival piva na svetu – Oktoberfest. Kot že samo ime pove, se Oktoberfest odvija oktobra v Münchnu. Letos se začne že 21. septembra in bo trajal do 6. oktobra.

München – glavno mesto Bavarske

München (klik), glavno mesto Bavarske je bogato z zgodovino, prekrasno arhitekturo, okusno hrano in seveda odličnim pivom. Če ste se kdaj vprašali, ali se izplača obiskati München, je odgovor vsekakor da. Od palače Nymphenburg do glavnega trga Marienplatz in največjega urbanega parka na svetu Englischer Garten je turističnih zanimivosti več kot dovolj. Zato pripravite kovčke in rezervirajte let čimprej.

Turistične znamenitosti, ki jih vsak turist v Münchnu mora videti

München slovi kot eno najlepših evropskih mest. Zato ni nenavadno, da v njem lahko najdete ogromno priložnosti za čudovite slike. Z njimi se lahko pohvalite prijateljem na Instagramu ali jih enostavno shranite v svoj album. Pravna knjižnica oziroma Juristische Bibliothek je eden od krajev v Münchnu, ki jih ne morete in ne smete spregledati. Ena najlepših knjižnic na svetu se nahaja v mestni hiši (Neues Rathaus) in je dobesedno meka vseh odvetnikov in študentov prava. Znana je po svojem neogotskem stilu in prekrasni ureditvi. Preden se odločite za obisk, predlagamo, da si rezervirate voden ogled. Le tako boste obisk lahko ovekovečili s fotografijami.

Vas zanima, kje vas čaka najlepši razgled? To je vsekakor cerkev svetega Petra (Die Kirche St. Peter). V središču mesta se nahaja ena najbolj znanih in najpomembnejših znamenitosti Münchna. Poznajo jo tudi kot cerkev stari Peter (Alter Peter). Z nje se razprostira čudovit pogled na celo mesto. A v njem boste lahko uživali samo, če se boste povzpeli po 299 stopnicah, ki vodijo do vrha cerkve in plačali vstopnino, ki znaša simbolične 3 €.

München – Hrana in bivanje

Poleg turističnih znamenitosti morate v Münchnu preveriti tudi kulinarično ponudbo. Pivske preste, klobase, krompirjeva solata, kislo zelje, … Vsa tradicionalna bavarska hrana, ki si jo želite poskusiti, vas čaka v restavraciji Hofbräuhaus. Ta slovita pivnica in pivovarna ustanovljena davnega leta 1589 je ena od največjih pivnic v Münchnu. Znana je po celem svetu in to je razlog, da so v Ženevi, Dubaju, Las Vegasu in Stockholmu odprli dodatne restavracije s tem imenom.

Za vas smo prav tako preverili, kje lahko bivate po ugodnih cenah. Prijeten hotel, sodobno pohištvo, idelano za vsakogar – tudi za vaše denarnice. Poglejte si in izberite enega od treh hotelov (PONUDBA TUKAJ), ki se nahajajo v središču mesta. Naj se bavarska avantura začne že to jesen.

Foto: Shutterstock

Berlin: 15 stvari, ki ste jih doživeli le, če ste pravi poznavalci mesta

Berlin je mesto, kamor se lahko vrnete desetkrat, pa bo vaša tamkajšnja izkušnja vedno malo drugačna. V nemški prestolnici živi tudi več tisoč Slovencev, ki so tam našli svoj drugi, če ne prvi dom, mesto, ki slovi po mešanju kultur, zgodovin, okusov in slogov, pa vedno prihrani še kakšno skrivnost.

Berlin. Tisti, ki mesto poznajo dobro, a priznavajo, da bi bilo naduto reči, da ga poznajo do potankosti, so zbrali 15 stvari, dogodivščin in izkušenj, ki jih morate doživeti, preden se okličete za poznavalca tega imenitnega mesta.

Niso vas spustili v Berghain 

Če smo iskreni, se to vsaj enkrat zgodi vsakomur, ki se s prevelikim navdušenjem poda v ta sloviti berlinski klub. Ne glede na to, kako kul, pomembni in slavni ste, NE pri varnostniku, ki mu tisti trenutek niste všeč, pomeni NE in nič ni bolj bolečega za ego kot zavrnitev vstopa v klub kot je Berghain. Sploh, ko se morate poklapani sprehoditi mimo dolge vrste tistih, ki še čakajo na potrditev velikega šefa.

Ob berlinskem zidu ste se sprehodili sredi noči

Med Kreuzbergom in Friedrichshainom leži najdaljši ostanek berlinskega zidu, znan kot East Side Gallery. Odprta galerija se razteza na 1,316 metra dolžine, zid pa je porisan s številnimi ikoničnimi in političnimi grafiti ter podobami. Sprehod ob tem simbolu berlinske zgodovine je nekaj posebnega že podnevi, a svojo moč ima tudi ponoči, ko se turisti porazgubijo in ga imate samo zase.

Izgubili ste se v spomeniku umorjenih Judov, a po njem niste skakali in delali selfiejev! 

Za tri nogometna igrišča velik spomenik na medvojni holokavst, spomenik žrtvam nacističnega nasilja v Berlinu sestavlja 2.711 betonskih blokov in stoji med Brandenburškimi vrati in Potsdamskim trgom, skoraj na vrhu berlinskega bunkerja, v katerem je 30. aprila 1945 Adolf Hitler naredil samomor. Stvaritev ameriškega arhitekta Petra Eisenmana se razprostira na 19.000 kvadratnih metrih in vsebuje imena 3,5 milijona dokumentiranih žrtev holokavsta. Med betonskimi bloki se lahko sprehodite, izgubite in vpijate njegovo močno sporočilo. Glede na to, kaj bloki predstavljajo, pravi poznavalci dobro vedo, da se nikakor ne spodobi po blokih skakati, z njimi delati selfiejev, na njih popivati in se kakorkoli neprimerno in nespoštljivo obnašati.

Skrivnostni Berlin: raziskovali ste enega od zapuščenih kotičkov

Berlin še vedno skriva kup ostankov in zapuščenih krajev, ki pričajo o zgodovinskih dejstvih. Urbani raziskovalci prisegajo na raziskovanje takšnih krajev, nekateri med njimi so celo prepovedani za obiskovalce, a z nekaj skoki čez ograje in bežanjem pred varnostniki, je izkušnja še boljša. Ena od priljubljenih destinacij za berlinske navdušence je na primer Teufelsberg, berlinska vzpetina z nekdanjo prisluškovalno postajo.

Na pivo ste šli pred späti  

Star pregovor pravi, da je v Nemčiji pivo cenejše od vode, je tudi eden od razlogov, da je pivo vedno prva izbira osvežitve Berlinčanov. Na srečo ga lahko po ugodni ceni najdete v vsakem vogalnem spätiju, tako imenovanih trgovinicah, ki so odprte pozno v noč. Pivo s prijatelji na klopi v parku, streljaj od spätija, je nekaj, kar počnejo pravi Berlinčani.

Noreli ste na majskih open airih 

Če je prvi maj v Sloveniji eno samo kresovanje, je prvi maj v Berlinu tedenska zabava, kjer si vsi dajo duška. Prvi maj v Berlinu je prav posebna izkušnja, saj se množice zberejo v parkih, pečejo na žaru, pijejo in plešejo, mesto pa je polno open air festivalov, kjer se zabava vleče še 3 dni.

Ves dan ste preživeli na muzejskem otoku 

Berlinski Muzejski otok je dom petih imenitnih muzejev, kjer najdete svetovno znane umetnine. Ljubitelji umetnosti in kulture, pa tudi tisti, ki vas zgolj osupne magična arhitektura, boste tu našli svoj raj.

Za skupinski selfie se vas je več, kot je priporočljivo, stisnilo v fotoavtomat

Fotoavtomati so precej priljubljena reč berlinskih klubov (enega na primer najdete v slovitem klubu Sisyphos), najdete pa jih tudi na ulicah in na drugih nepričakovanih lokacijah. Kako deluje? Vstavite kovančke, odprete vrata, se nagnetete v mini prostor, ko se vam prižge glasba, divje plešete in pozirate, medtem ko avtomat fotografira vaše radostne obraze. Stara analogna šola pri Berlinčanih še vedno vžge.

Udeležili ste se čudaške umetniške predstave 

Umetnost diha z Berlinom in povsem možno je, da se znajdete na kakšnem čudnem performansu z globokim sporočilom, morda celo globljim od vaših zmožnosti razumevanja. Brez skrbi, ne boste edini, ki se delate, da razumete.

Poglobili ste se v zgodovino 

Berlin nosi težko zgodovino in čeprav morda niste ljubitelji preteklosti, vas bo njegova potegnila vase.

Žurali ste do zore. Ali kar tri dni skupaj. 

Zabave v Berlinu trajajo tri dni. Berlinčani čez teden trdo delajo, od petka do nedelje zvečer pa se bodo spremenili v nespeče žurerje, ki se bodo domov prišli zgolj stuširati. Ali pa še to ne. V večjih klubih namreč najdete celo tuše, kavče za počitek in mini kuhinje, kjer se okrepčate z juho in greste nazaj na plesišče.

V Mauerparku ste peli karaoke

Parki v Berlinu so polni življenja, karaoke v amfiteatru Mauerparka pa so nekaj res posebnega. Spakirajte pivo, hrano, vzemite odejo in dan preživite v parku. 

Posladkali ste se s currywurstom

Pravi greh je, če ste v Berlinu in ne poskusite te lokalne specialitete. Kombinacija klobase, curryja in kečapa je še bolj okusna, če si jo privoščite v majhnem lokalnem kiosku, si obližete prste ter upate, da kaj ni pristalo na beli majici.

Za večerjo ste jedli kebab

Berlinčani imajo radi kebab, prodajalne z njimi pa najdete posejane še bolj na gosto kot v bližini ljubljanske železniške postaje. Najboljšega boste našli na okrožjih z močnimi turškimi vplivi, na primer v Neuköllnu ali Kreuzbergu. In vegani? Skupaj z vegetarijanci niso na slabšem niti oni – in teh je v Berlinu veliko. Ti namesto kebaba raje posežejo po falaflu ali halloumi kebabu.

Na oddih ste šli na enega od berlinskih jezer 

Poletje v Berlinu zna biti peklensko vroče in Berlinčani dobro vedo, kako se ohladiti. Divje kopanje! Mesto je obdano s tisoči jezer, od zelo priljubljenih do manj obljudenih, takšnih, ki so hitro dostopni in malo bolj oddaljenih. Pravega poletja v Berlinu niste izkusili, če niste skočili v jezero!

Foto: Maja Fister, Unsplash

PREBERITE ŠE: Vandraj insider, Anja Jeke: Odločitev za selitev v Berlin je prišla nenadoma in je ena boljših v tem življenju

Top 10 držav, ki s turizmom služijo največ na svetu

Svetovna turistična organizacija UNWTO je objavila seznam top 10 držav, ki so v letu 2018 zabeležile največ prihodov turistov in top 10 držav, ki jim je turizem prinesel največ zaslužka.

Ljudje potujemo vedno pogosteje, za več časa in v bolj oddaljene kraje. Turizem je v porastu, zanimivo pa je, da kar polovica svetovnega zaslužka v turizmu pripade zgolj top 10 državam. Katere so?

Na prvem mestu seznama držav z največ prihodi turistov je Francija. Ta je lani zabeležila 89 milijonov prihodov, sledita Španija s 83 milijoni in Združene države Amerike z 80 milijoni prihodov turistov.

Kar 63 milijonov ljudi je lani potovalo na Kitajsko, milijon manj kot tja jih je šlo v Italijo. Na šestem mestu po prihodih je Turčija, kamor je lani migriralo 46 milijonov ljudi, v Mehiko pa 41 milijonov. Nemčija je s 39 milijoni zabeleženih prihodov turistov v 2018 na osmem, Tajska pa z milijonom manj na devetem mesetu. Na desetem mestu po prihodih je s 36 milijoni Velika Britanija.

Pa je število prihodov enako zaslužku? Niti ne.

Največ denarja v turizmu so pobrale ZDA, za njimi Španija in Francija

S seznama največjih turističnih zaslužkarjev je razvidno, da je priliv ZDA iz naslova potovanj najvišji. In sicer 215 milijard ameriških dolarjev, kar je skoraj trikrat več od prihodkov drugo uvrščene Španije in zasledovalke Francije.

Sledijo jim Tajska, Velika Britanija, Italija, Avstralija, Nemčija, Japonska in Kitajska. Zanimivo je, da 10 največjih zaslužkarjev pospravi v žep skoraj 50 odstotkov vsega globalnega turističnega zaslužka, medtem ko 10 najbolj priljubljenih destinacij predstavlja 40 % vseh svetovnih turističnih prihodov.

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Slovenski par, ki se je podal na enoletno poročno potovanje po svetu #intervju

Vandraj insider, Anja Jeke: Odločitev za selitev v Berlin je prišla nenadoma in je ena boljših v tem življenju

Tokrat smo v družbi Anje Jeke, Slovenke, ki tam tudi živi in dela, raziskovali nemško prestolnico – Berlin. Tam je ostala po študiju, si našla službo v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja s finančnimi storitvami in se naravnost zaljubila v mesto priložnosti, kot opiše Berlin. V tokratnem Vandraj insiderju smo se v Anjini družbi sprehodili po mestu in odkrivali njene najljubše kotičke. 

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Nisem ekstroverterana, a vseeno komunikativna, rada pomagam in se trudim, da se ljudje ob meni počutijo prijetno. Moja vrlina je predvsem predanost, bodisi delu, družini, prijateljem in slabost, da sem tudi izredno kritična predvsem do sebe. Obožuem svoj dom, naravo, svojo pasjo ljubezen, sprehode z njim, kavico na svojem balkonu in moje vsakodnevne navade, ki me osrečujejo. Prav tako sem močno navezana tudi na svojo družino in prijatelje. Še pred leti sem bila oseba, za katero si nihče (predvsem jaz) ne bi mislil, da se bom premaknila iz svoje cone udobja in šla v tujino. Odločitev je prišla nenadoma in je bila ena izmed boljših, ki sem jih naredila v svojem življenju.

Kaj in kdaj vas je odneslo v Berlin?

Glavna odločitev je bila predvsem zaradi študija in pa seveda želja po spremembi in mednarodni izkušnji. Prav tako pa sem si želela izboljšati jezikovne spretnosti.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Na začetku sem samo študirala, zdaj pa delam v multinacionalnem podjetju, ki se ukvarja s finančnimi storitvami v IT oddelku.

Torej je to vaš drugi dom?

Absolutno! Jaz mu rečem kar prvi, ker še nikoli do zdaj nisem sama živela.

Imamo v Sloveniji kaj takšnega, kar tam pogrešate? 

Čeprav ne hodim pogosto v hribe, jih tukaj res pogrešam, saj ni niti malo višjega hribčka, ki bi bil blizu.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Samostojnost, samozavest in boljše se soočam z nepričakovanimi situacijami.

Vas kdaj ujame domotožje? 

Domotožje niti ne, ampak pogrešam družino, kužka in prijatelje. Predvsem, kadar kdo pride na obisk, imam po odhodu pardnevno depresijo (smeh).

[O mestu:]

Kako bi opisali Berlin? 

Mesto priložnosti. Zdi se mi, da je v Berlinu mogoče prav vse in da se za vsakogar najde nekaj, kar bi mu bilo všeč.

Pa tamkajšnje ljudi?

V mestu je mnogo tujcev/priseljencev. Na obrobjih jih je malenkost manj. Slednji so izredno odprti zgovorni in dostopni. Berlinčani pa so po mojih izkušnjah malenkost bolj zadržani in težje sprejmejo ljudi v svoj krog, ravno zato, ker je toliko priseljencev. V splošnem pa se mi zdi, da so vsi zelo sproščeni in sprejemljivi. Prav taka se mi zdi tudi njihova moda.

Katera je najbolja nadležna stvar mesta?

Velikost. Kamorkoli se odpraviš traja eno uro. Ampak se s časom tudi na to navadiš.

Mesto je najlepše …

… v avgustu in septembru, ker se odvija ogromno dogodkov, mesto je zelo živo.

Katere pa so stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?

Nikoli ti ne more biti dolgčas, vedno se najde nekaj, kar je vredno ogleda. Berlin je res celoten paket.

[O urbanih kotičkih kraja:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Lokal ob reki Spree.

Najboljšo kavo potrežejo v: The Barn – Cafe Kranzler, Zoologisher Garten.

Najboljše kosilo najdete pri: Toliko je izbire, da res težko izberem le enega, ampak bi pa priporočila super mehiško restavracijo Cancun na Alexanderplatzu, normalne cene, dostopna in okusna hrana.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Veganski Curry Wurst.

Najboljši šoping je: Kurfürsterdam/Ku’damm.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Prav pogosto me ne zanese, sem pa si jih ob prihodu ogledala mnogo. Najlbolj mi je bila všeč Alte Nationalgalerie. Je pa cel Museuminsel vreden ogleda.

Park, kjer najraje poležavate: Mauerpark, Volkspark Fredrichein, obrežje reke Spree.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Berliner Mauer.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Brandenburška vrata, pa ne da niso vredna ogleda, le ne zdijo se mi nekaj posebnega.

Najlepši razgled nad mesto najdemo: TV tower, PanoramaPunkt in Monkey Bar, Klunkerkranich, Reichtag Dom.

Najboljša zabava: Zame so najboljše restavracije, ki se zvečer spremenijo v klube, ampak v Berlinu res ne manjka zabave. Take in drugačne.

Najljubši festival/dogodek: Lollapalooza, preverjeno.

Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: House of Small Wonder, East Side Galery, PanoramaPunkt, Botanični vrt, Berliner Dom, Wannsee …

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu? 

Javni prevoz je relativno ugoden in z njim prideš prav povsod. Imajo izredno dobre povezave in z eno karto lahko uporabljaš vse vrste prevoza znotraj con Berlina.

Po centru mesta vozi javni avtobus številka 100, ki pelje mimo vseh glavnih znamenitosti. Če imaš srečo, naletiš še na dvonandstropni avtobus, ki je super za ogled ali le transport z ene točke do druge. To je tudi veliko ceneje kot turistični avtobusi. Imajo pa tudi veliko možnosti izposoje različnih prevoznih sredstev. Taksiji so relativno dragi.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

EasyJet ima ugodne direktne lete v Berlin.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji? 

Prednost je dostopnost vsega – hrane, aplikacij, koncertov, potovanj (iz Berlina je mogoče najti res ugodne lete), zabav, dela, študija …

Slabost pa mogoče to, da ni občutka domačnosti, ker je tako veliko mesto. In tudi narava, kot jo imamo v Sloveniji, je tu daleč stran.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Res odvisno od tega, kje delaš, ampak po večini se dela veliko. Ima pa na koncu meseca to vsaj neko vrednost – plača je definitivno prednost in pa organizacija, pravila, način dela.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: Ogromno je priložnosti, predvsem, če znaš nemško, je pa seveda možno tudi brez znanja jezika, odvisno od poklica: 5

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: Zdi se mi težje, ker je mesto res ogromno. S tujci je lažje, v nemški krog pa je kar težje priti: 8

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): Vedno je dobro biti previden, a jaz se počutim varno. Odvisno pa je tudi od naselja: 8

Foto: arhiv Anje Jeke

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!   

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki je kot prostovoljka v revnih delih Peruja otroke učila angleščino #intervju

Oktoberfest: Zakaj bo pivo letos še dražje?

Pivoljubci si med 22. septembrom in 7. oktobrom rezervirajte dopust, saj se bliža Oktoberfest! Da ne boste rekli, da vam nismo pravočasno povedali – letos bo pivo še dražje.

Oktoberfest: Pivo za ceno dobrega kosila

Če vas bo med 22. septembrom in 7. oktobrom zaneslo v München, je velika verjetnost, da vam je zadišalo po pivu, neverjetno priljubljeni opojni pijači iz hmelja, sladu, kvasa in vode. A pripravite se, pivo na Oktoberfestu bo letos še dražje, gneča tudi tokrat nepopisna, vzdušje za zagotovo vrhunsko.

Varnost je na prvem mestu

Za vrček piva, torej en liter, boste na Oktoberfestu letos odšteli med 10,70 in 11,50 evra. Cena piva se viša že več let, letos pa bo dražje za okvirno 55 centov. Dobra novica: cene limonade ostajajo enake, oziroma bodo nekje celo nižje. (Le kdo gre tja na limonado?) Razlog, da se pivo draži, so po besedah organizatorjev predvsem stroški varovanja.

Zaradi porasta terorističnih napadov po Evropi so uvedli še več varnostnih ukrepov. Za kritje stroškov varovanja pa morajo prispevati tudi ponudniki pijače, saj so višje tudi njihove najemnine. Poleg varovalne ograje so stroga tudi pravila za obiskovalce. Prepovedani so veliki nahrbtniki in torbe.

Festival piva, ki privabi tri Slovenije

Oktoberfest ni le kraj, kjer se ogromno pije in tudi kaj prigrizne. Vsako leto privabi okoli šest milijonov ljudi in se razteza na 34,5 hektarjih. Zgolj zaposlenih, ki skrbijo za udobje obiskovalcev, je okoli 13.000! Festivalsko prizorišče obarvajo z različnimi temami in dogodki. Tudi letos lahko skočite na gugalnico, ki vas izstreli v nebo ali sedete v gondolo, ki vam obrne želodec. Le glejte, da pivo ostane v njem, saj ga boste drago plačali. Mimogrede, natančne cene vrčkov najdete TUKAJ.

NE ZAMUDITE: Kaj početi v Münchnu 

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: V Münchnu je našla samo sebe in povsem nov poklic

Vandraj insider: V Münchnu je našla samo sebe in povsem nov poklic

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Vandraj insider tokrat raziskuje München, kraj, kjer si je življenje na novo zgradila Ljubljančanka Dajana Podgorelec. Prav na današnji dan minevajo tri leta, odkar sta se z možem odločila, da je čas za novo poglavje. Dajana se nam je opisala kot družabna, komunikativna in malo komplicirana perfekcionistka, ki v novem mestu pogreša “našo” kavo, še vedno sovraži nemščino, priznava pa, da je ob selitvi iz Slovenije končno našla samo sebe.

S čim se v Münchnu trenutno ukvarjate in preživljate? 

V München sem se preselila malo po diplomi iz Fakultete za upravo v Ljubljani. Ker sem takrat znala točno štiri nemške besede, zaradi jezika v svojem poklicu na žalost nisem našla dela. Zato sem iskala kakršnokoli delo v trgovini in ga na srečo tudi hitro dobila. Tam sem delala do lani, nato pa končno zbrala pogum in uresničila svoje dolgoletne sanje. Šla sem na trimesečno izobraževanje za umetnico ličenja, trenutno pa se izobražujem za kozmetičarko. Povsem druga smer od tega, kar sem študirala v Sloveniji, ampak končno sem našla poklic, ki ga opravljam z veseljem. Konec koncev pa bom imela po koncu izobraževanja kar tri nazive, kar zagotovo ne škodi.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo? 

Nikoli. Najverjetneje ne bom ostala niti v Münchnu. Nekega dne bi spet rada imela svojo hišo, kar pa je tukaj nemogoče. Razen, če si milijonar.

Vas kdaj ujame domotožje?

Ne. V Slovenijo pridem v povprečju šestkrat na leto, tako, da ni hudega.

[O mestu:]

Kako bi opisali mesto?

Zelo je čisto. Ponuja veliko atrakcij in na vsakem vogalu se vedno nekaj dogaja. Obenem pa ponuja številne parke, kjer ljudje poležavajo na odejah in se sproščajo. Na žalost pa je to tudi najdražje mesto v Nemčiji. Nepremičnine so nesramno drage.

In kako bi opisali njegove ljudi?

Zelo, zelo so zaprti. Ne pogovarjajo se o svojem zasebnem življenju, višina plače je zanje tabu tema. In včasih so zelo neučakani v prometu.

Trije razlogi za obisk mesta so … Olympiapark, Marienplatz in okrožje Biergarten!

Mesto je najlepše … poleti, ker je veliko zelenic, parkov in jezer, ki v tem času najbolj zaživijo.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vsi parki, poleti pa na odeji ob Isarju.

Najboljšo kavo potrežejo v: McCafe! Drugod so tako drage in zanič, pogrešam našo kavo!

Najboljše kosilo najdeš v: skoraj vseh grških restavracijah, ki jih je ogromno!

Tradicionalna jed, ki je navdušila: Nisem ravno ljubiteljica njihove hrane, če že, potem sta to velika presta in weißwurst.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Bmw Welt – vsakič, ko dobim obiske.

Park, kjer najraje poležavate: Minutko od mojega stanovanja je Ostpark.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Je ni.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Oktoberfest!

Najboljša zabava v mestu: Na vsakem kotičku se nekaj dogaja.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Koncerti v Olympiaparku!

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu?

6,50 evra stane dnevna karta za vse: avtobus, tram, U-bahn (podzemna) in S-bahn (hitri vlak – kombinacija podzemne in po površju).

Najugodnejša pot iz Slovenije?

Flixbus za 19 evrov v eno smer, vožnja traja 5 ur. Moraš pa ga malo prej rezervirat.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Ob nedeljah je čisto vse zaprto, prej se mi je to zdelo grozljivo, zdaj pa štejem kot ogromen plus, saj si družine vzamejo čas zase in ne lezejo v šoping centre. Tukajšnji način hitrega življenja onemogoča navezovanje novih prijateljstev.

Slabosti? Neznanje nemškega jezika mi je zaprlo številne možnosti v kariernem razvoju. Na začetku mi je bila nemščina nočna mora. No, še vedno jo sovražim.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost sta hitro napredovanje in karierni razvoj, zelo cenijo končano šolsko izobrazbo. V plači je velika razlika med tistimi, s končano srednješolsko izobrazbo ter tistimi, ki so naredili višjo oziroma master. V Sloveniji je pri tem neka minimalna razlika. Slabost je delovni urnik, ki je nekje med 9. in 18. uro.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 20! Prej dobiš službo, kot stanovanje! Kar se nama je tudi zgodilo.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8

Občutek varnosti od 1 do 10: Prej 10, zdaj 8.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 7

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

    

Foto: Osebni arhiv Dajane Podgorelec

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.