Izkušnja Slovenke kot Au Pair: V tujini ni vedno lepše kot doma, je pa drugače in v tem je čar

Jerneja Cmager nam je v tokratnem intervjuju pobližje predstavila delo v tujini kot au pair. Pred kakšne izzive je bila postavljena kot varuška otrok v ZDA in Nemčiji, kaj je od tega odnesla in zakaj ter komu priporoča takšen začasen pobeg v realnost čez mejo, preverite v spodnjem Vandraj intervjuju.

au pair.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Prihajam iz osrčja Prlekije. Lahko bi se reklo, da sem nomad po duši in popotnica po izobrazbi, saj sem zaključila šolo za turizem. Na nek način sem vpeta v to tudi danes, ko sem zaposlena na področju hotelirstva. Menim pa, da te izobrazba sama ne opredeljuje oz. zadržuje znotraj nekega okvirja, saj so možnosti zaposlovanja lahko dosti širše, če si vsaj malo radoveden in iznajdljiv. Tako se kaj hitro lahko znajdeš v delovnem okolju, za katerega se nisi izšolal, a ti predstavlja izziv.

Pred službo v hotelirstvu ste nekaj mesecev preživeli tudi čez lužo, kjer ste delali kot au pair. Kakšne so bile vaše naloge?

Moje naloge pri družini v manjšem mestecu v New Jerseyu so zajemale vožnjo dveh otrok – fanta Jamesa, ki je imel takrat 8 let in 11-letne Elane – v dve različni šoli in domov ter vožnjo na zunajšolske dejavnosti. Pri Jamesu je bil to hokej, pri Elani pa jahanje. Delo je zahtevalo tudi pripravljanje obrokov čez dan, občasno tudi večerje, če staršev še ni bilo iz službe. Tam večina ljudi prihaja iz služb okoli 8. ure zvečer. Ker so bili njuni starši zaposleni v New Yorku, sem bila nemalokrat jaz tista, ki jima je pomagala z domačo nalogo in ju priganjala spat, ko je bila ura za to. Starejšo Elano sem vozila tudi na državna tekmovanja v preskakovanju ovir in ji poskušala biti v podporo v vsem tem hektičnem obdobju pred tekmovanji.

Kako ste prišli do dela kot au pair?

Do tega dela sem prišla kar sama, med brskanjem po spletu, saj me je zanimalo delo v tujini. Zbrala sem vse potrebne informacije začenši s tem, da brez delovne vize, ki ti jo uredi agencija na tem področju, ne moreš migrirati v ZDA. Posledično je bilo delo preko agencije neizogibno. In začela sem s postopkom. Pred intervjujem s komisijo v Celovcu (agencija je imela sicer sedež v Veliki Britaniji), sem morala predložiti nekaj referenc, da je sploh stekel postopek iskanja družine s strani agencije.

Z vsako predlagano družino nato opraviš nekaj razgovorov preko Skypa, da začutiš, s kom se bolje ujameš, preden svoje življenje spakiraš v nekaj kovčkov in odpotuješ tisoče kilometrov stran od doma. Sledil je postopek pridobivanja vseh potrebnih dokumentov, tako zdravstvenih kot drugih, da si sploh lahko zaprosil za vizo, kar je sledilo v nadaljevanju.

.

Dejstvo, da brez agencije v ZDA niti ne moreš migrirati, je na nek način dobra stvar, saj bi naj bil zaščiten s strani agencije, če stvari pri družini ne gredo tako, kot bi morale. Zatakne se takrat, če ti niti agencija ne priskoči na pomoč oz. ne priskrbi druge družine, kar je pred odhodom v pogodbi jasno podpisano z obeh strani. Au Pair v ta namen tudi plača provizijo agenciji, ki te stvari ureja, če do njih nemara pride. Dobre agencije poskrbijo za družine gostiteljice kot tudi za Au Pair. A je med agencijami nekoliko težje ločiti zrno od pleveli, ko ne poznaš nikogar, ki bi to delo že opravljal.

Moja agencija je sicer po nekaj letih pristala v večmilijonski tožbi, saj so se po zaslugi pritožb Au Pairk znašli na sodišču zaradi prenizkega plačila, ki s(m)o ga prejemale. To sem izvedela letos, ko sem prejela pošto iz ameriškega sodišča v Denverju. Gre za eno večjih tožb oz. poravnav v zgodovini ameriškega sodstva na področju dviga minimalne plače in izboljšanja delovnih pogojev Au Pairk. Vsekakor je bilo olajšanje slišati, da je to delovno področje kot kaže na poti do sprememb. Oziroma, da so se razmere začele urejati, saj kakšnih 5 let nazaj to področje ni bilo najbolj urejeno. Niso bile postavljene jasne ločnice, kot denimo, koliko časa za relativno majhno žepnino mora biti Au Pair na voljo družini gostiteljici – in to je žal marsikatera družina začela izkoriščati.

Koliko prostega časa ima pravzaprav au pair? Ste ob delu lahko tudi raziskovali lepote kraja, kjer ste živeli?

Praviloma Au Pair ne sme delati več kot 30 ur na teden. Sama nisem imela toliko prostega časa kot druga dekleta, ki sem jih tam spoznala, zato tudi nisem imela toliko priložnosti raziskovati okoliških zveznih držav. Sem pa to nadoknadila z leti skozi potovanja – in še vedno delam na tem (smeh). Občasno smo s puncami pobegnile na drugo stran reke Hudson, v New York, kjer smo uživale v Central Parku ali parku pod Brooklyn mostom – Brooklyn Bridge Park. Na Memorial Day smo recimo štiri punce odšle na nekajdnevni izlet v Atlantic City, ki je kot nekakšen Las Vegas na vzhodni obali ZDA, in to so zagotovo trenutki, ki so mi ostali v najlepšem spominu.

Prek kakšnih kanalov je najlažje iskati delo kot au pair?

Po moji izkušnji sodeč bi vsekakor rekla, da kogar zanima to delo, se bo potrudil poiskati vse potrebne informacije sam. Pomaga pa, če že poznaš koga, ki je šel skozi to. Čeprav sama nekega usmerjanja glede izbire agencije nisem imela. Je pa moja izkušnja morda pomagala znanki, ki se je nekaj časa za mano odločila iti po isti poti, a je po moji izkušnji izbrala drugo agencijo, s katero je imela boljše pogoje in so ji pomagali najti drugo družino, ko je do tega prišlo.

Katere so prednosti in slabosti dela kot au pair?

Prednosti so to, da spoznaš drug način življenja, razširiš svoja obzorja in izstopiš iz neke ozkoglednosti, ki se je Slovenci včasih preveč oklepamo. Postaneš samostojnejši, izpiliš tuji jezik, spoznaš ljudi z zanimivimi življenjskimi zgodbami, in še mnogo več.

Slabosti pa so recimo to, kar sem omenila že prej. Če družina Au Pair dojema kot nekoga, ki ga bodo lahko izkoristili, in ne kot nekoga, s katerim se bodo povezali na prijateljski ravni in ki jim bo pomagal z otroki, se začnejo dogajati anomalije, ki se ne bi smele.

Zatem ste dve leti delali tudi v Münchnu – kot varuška in tutorka angleščine. Kako ste se znašli v tej vlogi?

Naj najprej povem, da nisem nobena anglistka ali karkoli podobnega. Angleščino bi rekla, da sem bolj kot v šoli, usvojila skozi kasnejše branje tuje literature in skozi gledanje filmov. Tako sem leta 2015 ponovno začutila “tujinotožje” in sklenila oditi v München, kjer sem bila na počitnicah pri teti že kot majhna deklica. Tja sem sprva odpotovala zaradi razgovora za neko drugo službo, ki je po dveh dneh intervjujev po zadnjem krogu potem nisem dobila. In ker se mi je mesto zdelo nekako domače in zanimivo hkrati, sem se odločila poiskati delo varuške-tutorke (full-time nanny – tutor). To mi je v enem tednu doma tudi uspelo, tako da sem kmalu bila spet na poti nazaj na Bavarsko.

Poleg angleščine govorite tudi nemško? Kako ste se sporazumevali?

Z družino, pri kateri sem živela in delala, sem govorila samo angleško, saj so me iz tega razloga tudi zaposlili. Torej, da otroci čim bolj usvojijo tuji jezik že od malih nog. Pri prvi münchenski družini sem imela tri fante. Najmlajši je bil star komaj 3 leta in je z mano že govoril angleško. Pred mano so bile namreč vse njihove varuške iz ZDA, Velike Britanije in Južne Afrike. Začuda so se odločili zame, čeprav angleščina ni moj materni jezik.

Sicer govorim tako angleško kot nemško, a takrat nemško še nisem govorila najboljše. V prostem času sem se družila s priseljenci iz Škotske, Anglije in ZDA, ki so zahajali v irske restavracije in pube. In vsem tem je bilo skupno to, da jim je “šprehanje” povzročalo preglavice. Tako nemško razen na nemškem tečaju, ki sem ga obiskovala na eni izmed tamkajšnjih šol, nisem kaj dosti govorila. No, mogoče le po prvem kriglu piva na Starkbierfestu ali Oktoberfestu (smeh).

Kako je z iskanjem takšnih del?

To delo sem našla kar preko Facebooka, kjer je ena punca iz Škotske objavila, da njena družina išče novo varuško. S to punco sva se nato tudi spoprijateljili, saj mi je “predala štafeto”, da sem jo nasledila v tisti družini. Sem pa kasneje še 15 mesecev delala pri drugi družini na obrobju mesta, kjer sem pomagala pri učnih težavah in angleščini 9-letni punci, za katero so starši želeli, da nadaljuje šolanje v gimnaziji. Tam gredo v gimnazijo ali Realschule že pri 10 letih. Imeli pa so še starejšo hči, ki je že bila v gimnaziji in ni imela kakšnih posebnih učnih težav.

V čem sta se ti dve službi med seboj najbolj razlikovali?

Delo Au Pair in tutorke se razlikuje v tem, da kot Au Pair tudi kuhaš in vodiš gospodinjstvo. Vsaj v mojem primeru je bilo tako. Kot tutorka pa sem bila tam za otroke v drugačnem smislu. Pomagala sem jim ne le v smislu učnih navad. Teh, ironično, sama med šolanjem nisem imela ravno na pretek. Pomagala sem tudi v smislu sprotnega opravljanja nalog, ki so jih dobivali v šoli, pa tudi druženja v angleškem jeziku. To je pomenilo na primer tudi, da sem organizirala rojstni dan od katerega od “mojih” otrok, in vključila družabne igre v angleškem jeziku. Tako so se otroci tudi več naučili kot samo v šoli. Pri drugi družini v Münchnu sem recimo punci večkrat vzela s sabo na podzemno v mesto, kjer smo šle v kino, v dvorano na trampoline ali v angleški park na kopanje v Eisbachu – rokav reke Isar – in ves ta čas smo klepetale v angleščini.

Kaj sta vam delo in življenje pri družinah prinesla in česa sta vas naučila?

Zagotovo ti da neko dodatno samopotrditev in občutek, da zmoreš tudi brez domačih. Meni je to obdobje pomenilo in prineslo več, kot bi mi neko delo doma. Dalo mi je izkušnje in spomine, ki jih ne bi pridobila in doživela, če bi delala blizu domačega kraja in se oklepala življenja, kot ga poznam. Življenje v tujini jasno ni vedno lepše kot doma. Je pa drugačno – in to je tisto kar da vsemu skupaj poseben čar. V tujini sem se morala zanesti samo nase in na nikogar drugega. Nauči te samostojnosti in iznajdljivosti.

Za razliko od nekaterih, ki gredo v tujino v paru ali koga že poznajo tam, jaz nisem poznala nikogar. In to je bilo tisto, kar sem takrat najbolj potrebovala. Če bi imela spet 24 let, bi se odločila isto. Sama izkušnja je imela sigurno več lepih spominov. Tudi občutek, ko te otroci sčasoma sprejmejo kot svojega družinskega člana, je vreden vseh tegob na tej poti. Mojo gostiteljsko družino pa so predstavljala tudi ostala Au Pair dekleta, s katerimi smo si bile v oporo in pomoč. In s katerimi smo ohranile stike še do danes. Nedaleč stran od West Orangea, kjer sem živela, sem imela dobro prijateljico iz Mehike. Spoznali sva se na šolanju na Long Islandu prvi teden po prihodu v ZDA in se slišiva še danes. Podobno je bilo v Münchnu. Vendar se tam nisem družila samo z varuškami, pač pa večinoma z mladimi, ki so prišli v München delat na drugih področjih.

Ste se med delom v tujini kdaj znašli v neprijetnem položaju?

Kakšne posebno neprijetne izkušnje nisem imela. Je pa dejstvo, da si v tujini, sploh na drugem kontinentu, kjer si zaradi vize niti ne smeš urejati drugega dela (v tem primeru družine) na lastno pest, kot to lahko počneš znotraj EU, v slabšem položaju in nimaš vpliva na marsikateri razplet. To je morda ta minus, ki ga predstavlja tujina.

Kakšne so prednosti in slabosti dela v tujini v primerjavi s Slovenijo?

Največkrat so prednosti predvsem v višjem plačilu. In boljših delovnih pogojih, večjih možnostih napredovanja, cenjenju tvojega truda itd. Au Pair delo je tukaj izvzeto, saj pri tem delu dobivaš samo tedensko žepnino. Bi rekla, da je odvisno, kakšne predispozicije ima kdo oz. za kaj se je izšolal. Določen kader je pri nas bolj iskan in cenjen, drugi kadri pa manj. In ti so ponavadi primorani iti za boljšim življenjem v tujino.

Katerih življenjskih lekcij so vas naučila potovanja in življenje v tujini?

Da ni nič narobe s tem, če ne slediš temu, čemur sledijo drugi. Sama sem vedno stremela k temu, da nekaj doživim, ne da živim po nekem ustaljenem sosledju dogodkov, kot se od človeka med 20. in 30. letom pričakuje. Tujina ne predstavlja samo življenja onstran meja. Pač pa te nauči tudi razmišljati onstran meja. Ne obstaja nobena časovnica, kateri moraš slediti, slediti moraš samo temu, kar ti narekuje tvoje srce.

Komu bi svetovali, da se preizkusi kot au pair?

Tistim, ki jih veseli delo z otroki in ki se znajdejo na točki, ko ne vedo, kam naprej. Največ Au Pair deklet, ki sem jih spoznala, se je odločilo bodisi za t.i. gap year med študijem, bodisi so si takšno leto vzele malce kasneje, ker niso vedele, kaj točno si želijo v življenju početi. Nekaterim pa pomaga umik nekam daleč stran, ker jih nekaj v domačem koncu spominja na kaj, kar bi radi pozabili. Bodisi neuspela zveza, bodisi kaj drugega. Ta odhod predstavlja neko novo obdobje. Četudi samo prehodno. Zame je odhod v tujino in delo z otroki predstavljalo nekaj, kar sem takrat najbolj potrebovala.

Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu vsakič znova pogrešate?

Dobro hrano. Le-te je bilo predvsem v ZDA premalo. Pa tudi slovenski jezik, katerega sem bila zelo vesela, ko sem ga prvič slišala v ZDA. V Münchnu s Slovenci nisem imela posebnega stika, čeprav sem nekaj Slovencev ob priložnosti spoznala. Več stika sem imela z našimi “brati” iz bivše Jugoslavije, teh je bilo predvsem v Nemčiji veliko.

Vas tujina še vedno vleče ali boste za zdaj svojo pot našli v Sloveniji?

Tujina je do neke mere še vedno del mojega vsakdana, saj sem zaposlena pri naših severnih sosedih. Nimam pa pri tem občutka, da sem v tujini, čeprav sem tam še vedno “Ausländer”. O kakšni daljni tujini pa vsaj zaenkrat ne razmišljam, čeprav nič ni povsem izključeno. Vsekakor se je takšni podvigov lažje lotevati, ko si mlajši in samski. S časom pa se želiš predvsem nekje ustaliti, sploh, ko imaš partnerja. Še vedno menim, da je življenje prekratko, da bi se omejevali le na en kraj. Svet namreč ponuja preveč lepih priložnosti, ki bi jih bilo škoda pustiti iti mimo nas. Vendar z leti prideš do neke točke, na kateri še želiš samo potovati, ko je čas za to, ne pa tudi seliti celega svojega življenja. Tudi to ima svojevrsten čar. Za vse obstaja pravi čas. In zdaj je čas za drugačne začetke.

PREBERITE ŠE: Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

München: Za najlepši razgled se je vredno povzpeti po 299 stopnicah!

Prišel je tisti čas v letu, ko so dnevi vse krajši, temperature padajo, jutra so vedno bolj temna in sveža. Jesen je tu. Čas, ko večino spominja na prve šolske dni, šumenje rumenega listja pod nogami in tople puloverje, prinaša tudi najbolj znan festival piva na svetu – Oktoberfest. Kot že samo ime pove, se Oktoberfest odvija oktobra v Münchnu. Letos se začne že 21. septembra in bo trajal do 6. oktobra.

München – glavno mesto Bavarske

München (klik), glavno mesto Bavarske je bogato z zgodovino, prekrasno arhitekturo, okusno hrano in seveda odličnim pivom. Če ste se kdaj vprašali, ali se izplača obiskati München, je odgovor vsekakor da. Od palače Nymphenburg do glavnega trga Marienplatz in največjega urbanega parka na svetu Englischer Garten je turističnih zanimivosti več kot dovolj. Zato pripravite kovčke in rezervirajte let čimprej.

Turistične znamenitosti, ki jih vsak turist v Münchnu mora videti

München slovi kot eno najlepših evropskih mest. Zato ni nenavadno, da v njem lahko najdete ogromno priložnosti za čudovite slike. Z njimi se lahko pohvalite prijateljem na Instagramu ali jih enostavno shranite v svoj album. Pravna knjižnica oziroma Juristische Bibliothek je eden od krajev v Münchnu, ki jih ne morete in ne smete spregledati. Ena najlepših knjižnic na svetu se nahaja v mestni hiši (Neues Rathaus) in je dobesedno meka vseh odvetnikov in študentov prava. Znana je po svojem neogotskem stilu in prekrasni ureditvi. Preden se odločite za obisk, predlagamo, da si rezervirate voden ogled. Le tako boste obisk lahko ovekovečili s fotografijami.

Vas zanima, kje vas čaka najlepši razgled? To je vsekakor cerkev svetega Petra (Die Kirche St. Peter). V središču mesta se nahaja ena najbolj znanih in najpomembnejših znamenitosti Münchna. Poznajo jo tudi kot cerkev stari Peter (Alter Peter). Z nje se razprostira čudovit pogled na celo mesto. A v njem boste lahko uživali samo, če se boste povzpeli po 299 stopnicah, ki vodijo do vrha cerkve in plačali vstopnino, ki znaša simbolične 3 €.

München – Hrana in bivanje

Poleg turističnih znamenitosti morate v Münchnu preveriti tudi kulinarično ponudbo. Pivske preste, klobase, krompirjeva solata, kislo zelje, … Vsa tradicionalna bavarska hrana, ki si jo želite poskusiti, vas čaka v restavraciji Hofbräuhaus. Ta slovita pivnica in pivovarna ustanovljena davnega leta 1589 je ena od največjih pivnic v Münchnu. Znana je po celem svetu in to je razlog, da so v Ženevi, Dubaju, Las Vegasu in Stockholmu odprli dodatne restavracije s tem imenom.

Za vas smo prav tako preverili, kje lahko bivate po ugodnih cenah. Prijeten hotel, sodobno pohištvo, idelano za vsakogar – tudi za vaše denarnice. Poglejte si in izberite enega od treh hotelov (PONUDBA TUKAJ), ki se nahajajo v središču mesta. Naj se bavarska avantura začne že to jesen.

Foto: Shutterstock

Citybreak: Road trip do Münchna za jesenske praznike

Oktoberfest je sicer že skoraj mimo, a München vseeno ostaja atraktivna jesenska destinacija. Nemško mesto s slabim milijonom in pol prebivalcev s svojimi muzeji, tradicijo in kulinariko kar vabi na jesenski citybreak. Dodatna vzpodbuda za obisk pa je zagotovo tudi njegova bližina, saj je od naše prestolnice oddaljen le štiri ure vožnje. Torej, katere so najpomembnejše točke Münchna?

#1 Marienplatz

Marienplatz je osrednji trg v središču Münchna, najbolj znameniti stavbi na njem pa sta zagotovo stara in nova Mestna Hiša. Slednjo, po nemško Neues Rathaus, krasi na stotine kipov, stolpičev in obokov v gotskem slogu, vsak dan ob 11. in 12. uri pa se na osrednjem stolpu zavrti Glockenspiel. Več kot 100 let star vrtiljak z 32 lesenimi figurami naravnih velikosti upodablja dogodke iz bavarske zgodovine.

munchen_shutterstock_217182652

#2 Angleški vrt

Eden največjih evropskih mestnih parkov, večji celo od newyorškega Central Parka se razprostira vse od centra mesta, pa do njegovega obrobja na severozahodnem delu. Ime je dobil po slogu krajinske ureditve, ki se je v sredini 18. stoletja začel v Veliki Britaniji ter se kasneje razširil po vsem svetu. Zelena oaza je odličen kraj za sproščeno potepanje in počitek od muenchenskega mestnega vrveža, zato vam priporočamo, da se odpravite po eni izmed 75 kilometrov sprehajalnih poti ter se na poti ustavite v enem izmed štirih pivskih vrtov.

munchen_shutterstock_318395201

#3 Viktualienmarkt

Le nekaj korakov stran od Marienplatza najdete Viktualienmarkt, dnevno tržnico, kjer lahko na več kot 140 barvitih stojnicah okušate svežo ter sezonsko hrano s tega dela Bavarske. Viktualienmarkt, katerega začetki segajo v zgodnje 19. stoletje, ponuja vse od rož, medu in začimb, do mesa, sirov, jajc ter znamenitih prest in ostalih peciv. Tukaj lahko med verigami klobas ter kupi sveže zelenjave in sadja dodobra razvajate svoje brbončice, v hladnih dneh se prileže tudi vroča juha iz tamkajšnje kuhinje.

munchen_shutterstock_347675939

#4 BMW muzej

Vsi avtomobilski navdušenci si bodo zagotovo želeli ogledati muzej enega najbolj znanih proizvajalcev jeklenih konjičkov na svetu BMW. Stare in nove tehnologije, ki so razstavljene na več kot pet tisoč kvadratnih metrih, se ponosno svetijo v soju muzejskih luči, največ občudovanja pa zagotovo požanje M divizija s svojimi legendarnimi modeli.

munchen_shutterstock_96330935

#5 Deutches museum

Deutches museum je največji muzej znanosti in tehnologije na svetu, ki ga letno obiščeta skoraj dva milijona obiskovalcev. Muzej navdušuje z več kot 28 tisoč razstavljenimi eksponati iz 50 različnih znanstvenih področij, morda najbolj navdušujoči pa so modeli avionov, ladij ter celo prava vesoljska raketa.

munchen_shutterstock_231211585

#6 Neuschweinstein

Znameniti pravljični grad, ki je navdihnil celo logo Walta Disneya, je eden najbolj znanih ter najlepših gradov na svetu. Gradnja, ki je trajala več let, se je pričela že leta 1869 po naročilu kralja Ludvika II. Bavarskega. Stolpiči v višino segajo tudi do 65 metrov, grad pa je danes ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk v Nemčiji.

munchen_shutterstock_309376655

Foto: Shutterstock

Preberite še:

Veseli december se bliža: Kam na izlet?

Oktoberfest privabil tudi Hillary in Billa Clintona

Ta konec tedna se je v bavarski prestolnici München končal Oktoberfest, največji pivski praznik na svetu.

Oktoberfest ni le kraj, kjer se ogromno pije in tudi kaj prigrizne. Vsako leto privabi okoli šest milijonov ljudi in se razteza na 34,5 hektarjih. Zgolj zaposlenih, ki skrbijo za udobje obiskovalcev, je okoli 13.000!

Bill Clinton na festival v “lederhosah”

Na ta dogodek pa pride tudi veliko znanih obrazov. Tik pred koncem festivala sta se ga udeležila celo nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary. Bill si je celo nadel prepoznavne usnjene hlače “lederhose”! In Hillary? Ta je ostala v običajni opravi, brez bavarskega krila.

Spremljali so ju številni policisti in varnostniki, zabavala pa sta se v šotoru Käfer, kjer se zbirajo slavni. Po poročanju tujih medijev sta nazdravila z litrskim kozarcem te priljubljene opojne pijače iz hmelja, sladu, kvasa in vode.

Zakaj je Oktoberfest v bistvu septembra?

Slavni festival izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Zaradi lepšega vremena so ga kasneje prestavili na nekaj tednov prej, v september, ime pa se je obdržalo. Od leta 1810 festivala niso izvedli le 24-krat. Odpovedali so ga v času obeh svetovnih vojn, med epidemijo kolere in v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja.

PREBERITE ŠE:

Oktoberfest: Zakaj bo pivo letos še dražje?

 

Oktoberfest: Zakaj bo pivo letos še dražje?

Pivoljubci si med 22. septembrom in 7. oktobrom rezervirajte dopust, saj se bliža Oktoberfest! Da ne boste rekli, da vam nismo pravočasno povedali – letos bo pivo še dražje.

Oktoberfest: Pivo za ceno dobrega kosila

Če vas bo med 22. septembrom in 7. oktobrom zaneslo v München, je velika verjetnost, da vam je zadišalo po pivu, neverjetno priljubljeni opojni pijači iz hmelja, sladu, kvasa in vode. A pripravite se, pivo na Oktoberfestu bo letos še dražje, gneča tudi tokrat nepopisna, vzdušje za zagotovo vrhunsko.

Varnost je na prvem mestu

Za vrček piva, torej en liter, boste na Oktoberfestu letos odšteli med 10,70 in 11,50 evra. Cena piva se viša že več let, letos pa bo dražje za okvirno 55 centov. Dobra novica: cene limonade ostajajo enake, oziroma bodo nekje celo nižje. (Le kdo gre tja na limonado?) Razlog, da se pivo draži, so po besedah organizatorjev predvsem stroški varovanja.

Zaradi porasta terorističnih napadov po Evropi so uvedli še več varnostnih ukrepov. Za kritje stroškov varovanja pa morajo prispevati tudi ponudniki pijače, saj so višje tudi njihove najemnine. Poleg varovalne ograje so stroga tudi pravila za obiskovalce. Prepovedani so veliki nahrbtniki in torbe.

Festival piva, ki privabi tri Slovenije

Oktoberfest ni le kraj, kjer se ogromno pije in tudi kaj prigrizne. Vsako leto privabi okoli šest milijonov ljudi in se razteza na 34,5 hektarjih. Zgolj zaposlenih, ki skrbijo za udobje obiskovalcev, je okoli 13.000! Festivalsko prizorišče obarvajo z različnimi temami in dogodki. Tudi letos lahko skočite na gugalnico, ki vas izstreli v nebo ali sedete v gondolo, ki vam obrne želodec. Le glejte, da pivo ostane v njem, saj ga boste drago plačali. Mimogrede, natančne cene vrčkov najdete TUKAJ.

NE ZAMUDITE: Kaj početi v Münchnu 

Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE:

Vandraj insider: V Münchnu je našla samo sebe in povsem nov poklic

Vandraj insider: “Prebivalcem Münchna manjka malo balkanske krvi!”

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Skočili smo v München, da poklepetamo s Špelo Hrovatič, ki tam trenutno opravlja magistrsko pripravništvo, kljub že pregovorno nemškemu pospešenemu tempu življenja, pa v dneve uspe vključiti tudi čas za druženje in zabavo. Kot pravi, te namreč tu ne manjka, katere pa so še druge prednosti življenja v eni izmed nemških prestolnic, preberite v spodnjem intervjuju.

Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?

Iskreno iskrena, z iskricami v očeh. Definitivno vedno za druženje z ljudmi z dobro energijo in predvsem, veliko sladkarijami.

Od kdaj živite v Münchnu? Kaj vas je tja odneslo?

V München sem prišla pred enim letom zaradi prakse na slovenskem konzulatu, ki je bila del magistrskega programa.

S čim se tam ukvarjate/preživljate?

Trenutno sem pripravnica na evropskem patentnem uradu.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?

Bi bila trapasta, če bi odgovorila z da ali ne. Ne vem. Moj notranji jaz mi pravi, da če sem že prišla do tu, lahko tudi ostanem. Zaenkrat ne vidim smisla v tem, da se vrnem, ampak nikoli ne veš.

Vas kdaj ujame domotožje?

Seveda, je velik del življenja v tujini stran od družine in najboljših prijateljev.

Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?

Bližino ljudi, ki te dobro poznajo in pristnost dolgih pogovorov z njimi. Domače okolje. Pa mamino hrano!

[O mestu:]

Kako bi opisali München?

Multikulti velemesto, moj novi dom.

Pa njegove ljudi?

Bi potrebovali malo balkanske krvi.

Katera je najbolj nadležna stvar mesta?

Zame milijonske količine piva, ker ga ne maram.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o mestu kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Uf, bi rekla, da ne vidimo koliko trdega dela in dolgih delavnikov,ki stojijo za dokaj lagodnim in ¨luksuznim¨ življenjem tu.

Vaši trije razlogi za obisk mesta so … dobri koncerti, veliko svetlečih božičnih marketov in Oktoberfest – ker ga je pač treba doživeti.

Mesto je najlepše …

… vsak dan ob sončnem zahodu, ker je res pravljičen.

Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti …

… motivacija ljudi okoli sebe ki te žene naprej in veliko možnosti za osebno in profesionalno napredovanje.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Rooftop na vrhu fakultete TUM, zaradi razgleda. Posedanje ob reki Isar je tudi ena od možnosti.

Najboljšo kavo postrežejo v: Nisem ravno ljubiteljica kave, ampak če že, v lokalu The Lost Weekend.

Najboljše kosilo najdete pri: Obožujem italijansko hrano, tako da, L’Osteria.

Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Butterbrezel! Prisežem, da ni samo navadna presta.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: S pisarne imam pogled na Deutsches Museum, tako da me tja kar pogosto zanese.

Park, kjer najraje poležavate: Englischer Garten, se posebej poleti. Je eden izmed največjih javnih parkov na svetu.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Cerkev Sv. Petra na Marienplatzu. Z vrha stolpa se vidi celotni Munchen.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Obisk nešteto pivnic.

Najboljša zabava v mestu: Sem ljubiteljica latino glasbe, tako da se latino dogodkom težko izognem, torej, Cohibar ali Buena Vista. Tudi 089 ali Pacha. Veliko prijetnih večernih barov je tudi v okolici Universitaet.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Ne bi bila ¨prava Bavarka¨, če ne bi rekla Oktoberfest, ampak ker nisem, še vedno raje počakam na kakšen dober koncert.

[Uporabno:]

Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?

Najlažji prevoz je zagotovo podzemna železnica, tudi če ne živiš v samem centru mesta, si relativno hitro kjerkoli. Mesečne vozovnice se gibljejo med 50 in 80 evrov, odvisno v katerem ringu stanuješ. Kamor pa podzemna ne pelje, se vedno najde tram ali pa avtobus.

Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?

S Slovenijo imamo odlične povezave, saj v mestu živi veliko Slovencev, ki dnevno prihaja in odhaja v München, tako da z iskanjem prevoza ni problema. Tudi avtobusne povezave so super, ker avtobus vsaj dvakrat dnevno pelje proti Sloveniji, cene vozovnic pa se pričnejo že pri 20 evrih.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Zame je prednost zagotovo večje in bolj razgibano mesto, vedno se najde nekaj za početi – ali so to vsakodnevni koncerti, raznovrstna druženja, ki jih organizirajo različna društva, zanimiva predavanja, izlet do manjših jezer v okolici ali pa samo široka paleta prijetnih kotičkov za druženje. Mesto polno različnih kultur in posledično tudi različnega mišljenja. Ljubljana je, kar se tiče tega, malo omejena. Se je pa vedno lepo vrniti nazaj domov, tudi če samo na obisk. življenje zagotovo teče počasneje v Ljubljani.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Standard življenja je tukaj precej visok, ampak so zato tudi plače bolj primerne. Osebno imam občutek, da imaš tukaj večje možnosti za napredek, pa tudi možnost zaposlitve je dokaj velika, če upoštevaš zelo pomembno znanje nemščine. Vsekakor pa so ljudje tu deloholiki, na faksu in v službi. München je še vedno mesto pravil.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 10

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 5

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 6

Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 9

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na eva@vandraj.si ali maja@vandraj.si!

Na Vandraj preberite še izkušnje drugih Slovencev, ki bivajo v tujini:

Vandraj insider: Z Anjo v Utrechtu, mini Amsterdamu, ki jo spominja na Ljubljano

Vandraj insider: Odšel na izmenjavo in postal eden najuspešnejših Airbnb gostiteljev na Portugalskem

Vandraj insider: Alicante so tapasi, sončni dnevi in upočasnjen ritem življenja

Foto: Osebni arhiv

Vandraj insider: V Münchnu je našla samo sebe in povsem nov poklic

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak torek z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo.

*****

Vandraj insider tokrat raziskuje München, kraj, kjer si je življenje na novo zgradila Ljubljančanka Dajana Podgorelec. Prav na današnji dan minevajo tri leta, odkar sta se z možem odločila, da je čas za novo poglavje. Dajana se nam je opisala kot družabna, komunikativna in malo komplicirana perfekcionistka, ki v novem mestu pogreša “našo” kavo, še vedno sovraži nemščino, priznava pa, da je ob selitvi iz Slovenije končno našla samo sebe.

S čim se v Münchnu trenutno ukvarjate in preživljate? 

V München sem se preselila malo po diplomi iz Fakultete za upravo v Ljubljani. Ker sem takrat znala točno štiri nemške besede, zaradi jezika v svojem poklicu na žalost nisem našla dela. Zato sem iskala kakršnokoli delo v trgovini in ga na srečo tudi hitro dobila. Tam sem delala do lani, nato pa končno zbrala pogum in uresničila svoje dolgoletne sanje. Šla sem na trimesečno izobraževanje za umetnico ličenja, trenutno pa se izobražujem za kozmetičarko. Povsem druga smer od tega, kar sem študirala v Sloveniji, ampak končno sem našla poklic, ki ga opravljam z veseljem. Konec koncev pa bom imela po koncu izobraževanja kar tri nazive, kar zagotovo ne škodi.

Se boste kdaj vrnili v Slovenijo? 

Nikoli. Najverjetneje ne bom ostala niti v Münchnu. Nekega dne bi spet rada imela svojo hišo, kar pa je tukaj nemogoče. Razen, če si milijonar.

Vas kdaj ujame domotožje?

Ne. V Slovenijo pridem v povprečju šestkrat na leto, tako, da ni hudega.

[O mestu:]

Kako bi opisali mesto?

Zelo je čisto. Ponuja veliko atrakcij in na vsakem vogalu se vedno nekaj dogaja. Obenem pa ponuja številne parke, kjer ljudje poležavajo na odejah in se sproščajo. Na žalost pa je to tudi najdražje mesto v Nemčiji. Nepremičnine so nesramno drage.

In kako bi opisali njegove ljudi?

Zelo, zelo so zaprti. Ne pogovarjajo se o svojem zasebnem življenju, višina plače je zanje tabu tema. In včasih so zelo neučakani v prometu.

Trije razlogi za obisk mesta so … Olympiapark, Marienplatz in okrožje Biergarten!

Mesto je najlepše … poleti, ker je veliko zelenic, parkov in jezer, ki v tem času najbolj zaživijo.

[O urbanih kotičkih:]

Najljubši kotiček za sprostitev: Vsi parki, poleti pa na odeji ob Isarju.

Najboljšo kavo potrežejo v: McCafe! Drugod so tako drage in zanič, pogrešam našo kavo!

Najboljše kosilo najdeš v: skoraj vseh grških restavracijah, ki jih je ogromno!

Tradicionalna jed, ki je navdušila: Nisem ravno ljubiteljica njihove hrane, če že, potem sta to velika presta in weißwurst.

Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Bmw Welt – vsakič, ko dobim obiske.

Park, kjer najraje poležavate: Minutko od mojega stanovanja je Ostpark.

Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Je ni.

Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Oktoberfest!

Najboljša zabava v mestu: Na vsakem kotičku se nekaj dogaja.

Najljubši festival/dogodek v mestu: Koncerti v Olympiaparku!

[Uporabno:]

Najugodnejši prevoz po mestu?

6,50 evra stane dnevna karta za vse: avtobus, tram, U-bahn (podzemna) in S-bahn (hitri vlak – kombinacija podzemne in po površju).

Najugodnejša pot iz Slovenije?

Flixbus za 19 evrov v eno smer, vožnja traja 5 ur. Moraš pa ga malo prej rezervirat.

[Plus in minus:]

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?

Ob nedeljah je čisto vse zaprto, prej se mi je to zdelo grozljivo, zdaj pa štejem kot ogromen plus, saj si družine vzamejo čas zase in ne lezejo v šoping centre. Tukajšnji način hitrega življenja onemogoča navezovanje novih prijateljstev.

Slabosti? Neznanje nemškega jezika mi je zaprlo številne možnosti v kariernem razvoju. Na začetku mi je bila nemščina nočna mora. No, še vedno jo sovražim.

Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?

Prednost sta hitro napredovanje in karierni razvoj, zelo cenijo končano šolsko izobrazbo. V plači je velika razlika med tistimi, s končano srednješolsko izobrazbo ter tistimi, ki so naredili višjo oziroma master. V Sloveniji je pri tem neka minimalna razlika. Slabost je delovni urnik, ki je nekje med 9. in 18. uro.

[Na hitro:]

Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10: 20! Prej dobiš službo, kot stanovanje! Kar se nama je tudi zgodilo.

Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8

Občutek varnosti od 1 do 10: Prej 10, zdaj 8.

Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 7

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite nam na maja@vandraj.si ali eva@vandraj.si!

    

Foto: Osebni arhiv Dajane Podgorelec

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.