Svetovno znana revija National Geographic je zapisala, da Slovenija kot turistična destinacija združuje okoljsko odgovornost z ohranjanjem zgodovine, kulturnim ponosom in – ne slučajno – dobrim vinom in hrano. Njinov novinar Jonathan Tourtellot je septembra obiskal turistično konferenco Global Green Destinations in ugotovil, da »v Sloveniji ‘zeleno’ ni krepostna okoljska monotonija. Je živahna mavrica. Več krajem po svetu bi koristilo, če bi sledili temu zgledu.«
Tourtellot na spletni podstrani Voices (Glasovi) National Geographica opisuje svoja opažanja o Sloveniji in turizmu. Kot je zapisal, so na konferenci spoznavali ‘zelene rešitve’, shemo ‘Slovenia Green’ in ‘zelene izkušnje’. »To smo počeli v uradni Zeleni prestolnici Evrope 2016,« je zapisal. »Zveni kot nebesa za tiste, ki objemajo drevesa – ali pekel, odvisno od vašega pogleda,« nadaljuje Tourtellot.
Američani še niso za zeleno
Kot pojasnjuje, za nekatere ljudi, še posebej na ameriški strani Atlantika, zeleni turizem ne zveni vabljivo. Skeptiki menijo, da bodo morali žrtvovati kakovost na oltarju okolja – da bodo ostali brez okusne hrane, ugodnih temperatur, vročega tuša in podobno.
Izpostavlja primer nekega turističnega kompleksa, ki je potencialnim strankam poslal dve verziji predstavitvene brošure – enaki, le da so v eni izpostavili še prejete nagrade za okoljsko prijaznost. Zelena verzija je med Američani zabeležila nižji odziv.
Učil tudi izgovorjavo naše prestolnice
»Slovenska ideja ‘zelenega’ nasprotno pomeni, da dobite več, ne manj,« navaja avtor, ki bralca poduči tudi o pravilni izgovorjavi imena Ljubljana. Med drugim izpostavlja obsežne cone za pešce ter gastronomske užitke, ki nastanejo iz lokalno pridelanih in isti dan dostavljenih sestavin. Avtor izpostavlja tudi, da se vsestranski pristop k zelenemu turizmu z nacionalno shemo Slovenia Green širi po vsej državi.
Tourtellot spomni na razglasitev top 100 trajnostnih destinacij sveta in poudarja, da se tako kot ‘zeleno’ tudi ‘trajnostno’ ne nanaša le na okolje. »Resnična trajnost pomeni dobro upravljanje vsega, kar destinacijo razlikuje od drugih – tako kulturno kot naravno dediščino, pa tudi modro upravljanje samega turizma,« poudarja.
–> PREBERI še: Ni treba daleč, Slovenija ponuja ogromno lepega
»Očitno številni Slovenci in drugi Evropejci vidijo ‘zeleno’ kot krajši način, da povedo prav to, in ne brez razloga,« pravi Tourtellot. Tako izpostavlja, da meščani, ki jih skrbi za okolje, običajno izražajo zanimanje tudi za druge stvari – zgodovino, tradicionalno glasbo, lokalno kuhinjo, pokrajino, živali, arhitekturo. Vse stvari, ki mesto delajo prijetno tako za obisk kot življenje.
Vendar pa odločevalci in splošna javnost v drugih delih sveta večkrat sklepajo, da ‘zeleno’ pomeni zgolj okolje. Nekateri menijo celo, da gre za izpeto temo – kot če bi se hvalil, ker iz hiše odnašaš smeti.
Vendar pa v resnici gre za celovit pristop: »Med zmagovalci na seznamu top 100 so kraji, ki se vsaj trudijo za to – upravljati turizem tako, da dopolnjuje, podpira in izboljšuje avtentični občutek kraja.« Kot primer Tourtellot izpostavlja gostiteljico Slovenijo in dodaja, da bi lahko več destinacij sledilo njenemu zgledu.
Vir: STA
Foto: Mavric Pivk
