Skupaj za pogoreli Kras

V občinah Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen po peklenskem boju z ognjem, ki je uničil preko 3.500 hektarjev goriškega in komenskega Krasa, gledajo naprej. Upoštevaje številne pobude javnosti, ki želi prispevati k obnovi, je s Fundacijo Vrabček upanja podpisana pogodba za zbiranje namenskih finančnih donacij.

Najhujši požar v zgodovini Slovenije je popolnoma uničil naravo in zarezal v življenje ljudi. Gasilci iz vse Slovenije in drugih držav so uspeli obraniti vasi in hiše, toda škoda v gozdovih, na poljih, vinogradih, oljčnikih in turistični infrastrukturi je nepredstavljiva, gozdne živali so izgubile dom. V zraku je še vedno dim, ki je po vsej Sloveniji zmanjševal vidljivost, ponekod še vznikajo požari, veter prenaša zoglenele delce, ki so škodljivi za dihala. Trajalo bo desetletja, ne le leta, da narava in vasi goriškega in komenskega Krasa, prej biotsko enega najbogatejših območij Slovenije z evropsko zaščito Nature 2000, popolnoma okrevajo.

TEKMA Z OGNJEM IN ČASOM – OD ČIŠČENJA DO ZAŠČITE

V občinah Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen bodo cenili vsak prispevek v obliki finančnih sredstev ali pomoči na terenu, ko bo mogoče pričeti z organiziranim odstranjevanjem plastičnih in drugih odpadkov, nastalih v času gašenja požarov, v načrtu je več čistilnih akcij. Na pobudo slovenskih podjetnikov, glasbenikov, umetnikov, estradnikov, vinarjev in drugih dobrotnikov je v pripravi tudi večji dobrodelni dogodek.

Na novi spletni strani www.skupajzakras.si, ki bo zaživela v prihodnjih dneh, bodo na razpolago vse informacije o akcijah in projektih, tudi možnost licitiranja za donirane umetnine in predmete. Vse z enim ciljem, da skupaj obnovimo pogoreli Kras.

“NAJVEČJI POŽAR V ZGODOVINI SAMOSTOJNE SLOVENIJE NAS LAHKO ZDRUŽI”

“Največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije zagotovo ne bomo pozabili, vprašanje pa je, kako si ga bomo zapomnili. Lahko zgolj kot temno nočno moro, ki smo jo spremljali iz daljave. Morda pa bo misel na požar v nas vnesla svetel trenutek ponosa, ko smo družno priskočili na pomoč, prispevali in naredili vse, kar smo lahko, da omilimo škodo. Hvaležni nam bodo zdajšnje in prihodnje generacije, ki si zaslužijo, da pogoreli Kras okreva.” so zapisali.

Kako lahko pomagate:

 

Vir: Miren Kras

Požari v Avstraliji: kaj vemo do sedaj in kako lahko pomagate

Požari v Avstraliji že mesece pustošijo po državi, uničujejo mesta, podeželske skupnosti in sredstva za preživetje. Na eno mesto smo zbrali najboljše načine za pomoč.

Kaj vemo o požarih

Požari v Avstraliji prinašajo krizo brez primere, saj se hitro širijo po celi državi, močnega dežja pa ni na spregled. Od septembra je umrlo že najmanj 25 ljudi in približno 500 milijonov živali, uničenih je tudi že več kot 2000 domov.

Oblasti pozivajo ljudi naj zapustijo domove in se umaknejo na varno. V večjih mestih kot sta Sydney in Melbourne se vije gost dim, prebivalcem pa je naročeno naj se čim manj zadržujejo zunaj. Pred dnevi je bilo glavno mesto Canberra razglašeno celo za mesto z najslabšo kvaliteto zraka na svetu. Kvaliteta zraka po Avstraliji je vsaj 20-krat presegla zdravo mejo, razmere pa se še vedno ne umirjajo.

Kako se je vse skupaj začelo

To je zapleteno vprašanje, na katerega ni enega samega odgovora. Avstralija je celina, ki je poznana po požarih, zaradi velike površine neposeljenega območja. Je pa že en sam odvržen cigaret ali udar strele dovolj, da razplamti požar. Dodaten razlog je tudi letni čas in najbolj vroče poletje do sedaj.

Kako lahko pomagate

V prizadevanjih za gašenje in obnovo prizadetih skupnosti pomagajo številne organizacije in prostovoljne službe. Za vas pa smo zbrali nekaj načinov, s katerimi lahko pomagate prizadetim v požarih:

#1 Donacije

Donirate lahko direktno gasilskih društvom ali na strani Go fund me, kjer se zbira denar za ljudi, ki so v požarih izgubili domove in vse imetje. Denar za koale in druge divje živali se zbira na tej spletni strani.

#2 Namestitev

Airbnb je naredil brezplačno platformo za vse, ki so izgubili dom zaradi požarov in si lahko poiščejo začasno brezplačno nastanitev.

#3 Širite informacije!

Če ne drugače, vsak lahko pomaga širiti novice. Povejte prijateljem, objavite na Instagram ali Facebook in spodbudite ljudi k ukrepom! Imamo samo en planet in če ne bomo poskrbeli zanj, bomo vsi izgubili dom.

Foto: Unsplash

Preberite tudi: Avstralija: Uničujoči požari ogrožajo populacijo koal

Avstralija: Uničujoči požari ogrožajo populacijo koal

Uničujoči požari v Avstraliji z vsakim dnem dobivajo bolj katastrofalne razsežnosti. Najmanj polovica edine populacije koal v Avstraliji, ki je brez bolezni in velja za ključno za prihodnost vrste, bi lahko bila mrtva ali hudo poškodovana v uničujočih požarih na otoku Kangaroo.

Požari vzeli že 500 milijonov divjih živali

Uničujočih požari, ki od septembra lani divjajo na obsežnem jugovzhodnem delu Avstralije, naj bi samo v zvezni državi Novi Južni Wales po ocenah znanstvenikov vzeli skoraj 500 milijonov divjih živali. Med njimi so sesalci, plazilci in ptice, v številko pa niso vključene tudi žuželke.

Od začetka požarov septembra je zgorelo več kot 3,6 milijona hektarjev površin, kar je približno velikost Belgije. Umrlo je 16 ljudi, uničenih ali poškodovanih je bilo več kot 1800 hiš.

Požari uničili že tretjino otoka Kangaroo

Na otoku Kangaroo, ki leži južno od obale zvezne države Južna Avstralija živijo številne populacije domorodnih živali. Med njimi so tudi koale, katerih število ocenjujejo na 50 tisoč. Razmere so se v zadnjih dneh še poslabšale, tudi na otoku Kangaroo, kjer se požar hitro širi in je uničil že 170 tisoč hektarjev oziroma tretjino otoka. Otok je sicer zelo priljubljen tudi med turisti.

Ob uničujočih požarih so številne živali ostale brez naravnega okolja, kamor bi se lahko vrnile, zato bi v prihodnjih tednih – poleg samih poškodb – lahko nastopila tudi težava stradanja preživelih koal.

Ogrožena edina populacija koal brez klamidije

Raziskava univerze Adelaide, objavljena julija lani, je pokazala, da je vrsta koal na Kangarooju še posebej pomembna za preživetje širše populacije. To je namreč edina večja skupina koal brez klamidije.

Bakterijska okužba s klamidijo, ki pri vrsti povzroča slepoto, neplodnost in smrt, je sicer razširjena pri koalah v zveznih državah Queensland in Novi Južni Wales, pojavlja pa se tudi v Viktoriji.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: “Bali so rajske plaže, a tudi kupi smeti. Tega na Instagramu ne vidiš.”

Notre Dame v plamenih, Pariz v solzah: 10 dejstev o slavni katedrali, ki jih morda še ne poznate

Pariz in ves svet sta obstala, ko je v znameniti katedrali Notre Dame ta aprilski ponedeljek izbruhnil požar. Gotsko katedralo z neprecenljivo dediščino so zalili visoki plameni ognja in gost dim. Žrtev ni zahteval, je pa uničil 93 metrov visok zvonik, streho katedrale, grozilo je uničenje celotne mojstrovine in dragocenih umetnin v njej.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nekaj pred polnočjo na prizorišču požara potrdil, da so se izognili najhujšemu, vendar pa bitka še ni dobljena in bodo prihodnje ure kritične. Po več urah boja z ognjem so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Pariška katedrala Notre Dame de Paris ali krajše Notre Dame je ena največjih znamenitosti francoske prestolnice. Stoji v samem osrčju Pariza na otoku Ile de la Cite sredi Sene. Od leta 1991 je del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca.

Ravno minuli teden so s stolpiča katedrale, ki se dviguje nad križiščem transepta in glavne ladje, zaradi restavriranja odstranili 16 bronastih kipov. Ta stolpič se je v ognju porušil.

Cerkve niso upali gasiti s pomočjo letala, saj bi tvegali, da se poruši celotna zgradba. Gasilci so sicer za oceno razmer uporabili drone, v notranjost cerkve so poslali tudi posebnega robota.

Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. V notranjosti je med drugim eden največjih mozaikov na svetu, kjer je upodobljen Kristus z iztegnjenimi rokami.

Katedrala Notre Dame, ki je bila večinoma dokončana leta 1260, je ena najbolj obiskanih zgodovinskih znamenitosti v Evropi. Vsako leto jo obišče okoli 13 milijonov turistov.

Do francoske revolucije se je cerkev imenovala Palais de la Cite. Napoleon jo je leta 1802 vrnil Cerkvi. Njeni prostori so bili priča številnim kronanjem, med drugimi so tu okronali Napoleona Bonaparteja.

Nazadnje je katedrala utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.

Notre Dame je dal ime tudi enemu največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831. Po njeni objavi se je oblikovalo gibanje za obnovo poškodovane katedrale. Obnove so se lotili v 19. stoletju.

Foto: Shutterstock, Breaking News Feed/Twitter

PREBERITE ŠE:

Ne le London, tudi Pariz je sit turistov, ki pozirajo za Instagram

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.