Vandraj insider je tokrat odplaval na toplo. Pia Rančnik nam je razkazala otok Guadeloupe. Karibi so namreč njen nov dom, o tem, zakaj so vredni obiska, kaj jo je tja odneslo in kaj pogreša iz Slovenije pa preberite v spodnjem intervjuju.
Pia Rančnik je 28-letna farmacevtka iz Velenja, ki se je pred enim letom preselila na Guadeloupe, francoski departma na Karibih. Kako se znajde in kaj tam počne sproščena, vesela, nasmejana, pa tudi trmasta in delavna Velenjčanka?
Od kdaj živite na Karibih? Kaj vas je tja odneslo?
Tu sem od 1. marca 2018. Prinesla pa me je ljubezen. Partner je Francoz in sva se po neskončnih dogovarjanjih, kje se bova skupaj ustalila – ali Francija ali Slovenija – odločila za čisto nekaj tretjega – Guadeloupe.
S čim se tam ukvarjate/preživljate?
V lekarni sem zaposlena kot magistra farmacije. Ob prostem času pa učim angleščino.
Se boste kdaj vrnili v Slovenijo?
Definitivno.
Vas kdaj ujame domotožje?
Seveda. Velikokrat. Takrat največkrat poslušam glasbo ali pa koga pokličem po Viberju ali Facebook messengerju.
Kaj iz Slovenije najbolj pogrešate?
Odvisno od počutja, različno. Ko se počutim dobro in uživam, ne pogrešam ničesar, saj mi nič ne manjka, ko pa kaj zaškriplje, pa bi se najraje vrnila tisti trenutek. Ker takrat pozabim, zakaj sem odšla. Zmeraj pogrešam pa družino, prijatelje in gore.
[O otoku:]
Kako bi opisali Guadeloupe?
Na eni strani zelen in vulkanski otok, na drugi strani pa položnejši z neobljudenimi plažami. Definitivno še neodkriti raj na Zemlji brez dolgih verig hotelskih kompleksov. Avtentičen.
Pa tamkajšnje ljudi?
Sproščeni, prijazni, ustrežljivi. Načeloma so izredni odprti, te sprejmejo v svoj krog prijateljev.
Katera je najbolja nadležna stvar kraja?
Ščurki. Tudi leteti znajo.
Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o tem koncu sveta kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?
Kar se tiče Karibov je potovanje med otoki precej drago. Tudi materialne stvari so dražje (nakup pohištva, računalnika, avta …), ker so uvožene na otok. Prav tako so si vsi karibski otoki tako različni med sabo, prava mešanica. Že od samega jezika in denarne valute do kulture in zgodovine. Če pa govorim o Guadelupu, je omembe vredno to, da res ne govorijo angleško in da se plačuje z evri in tudi čeki. Ni nevarnih tropskih živali in bolezni, tu pa tam izbruhne mrzlica denga, ki pa je kot malo hujša gripa. V zimskih mesecih pa si otroci nadanejo še kapo in šal ter rokavice, saj je v višje ležečih predelih lahko malo bolj sveže.
Vaši trije razlogi za obisk so …
Veliko različnih aktivnosti je na voljo na tako majhnem otoku z raznovrstno naravo, pa seveda toplim morjem. Od plavanja z malimi morskimi psi in želvami, do potapljanja in trekingov, tudi na vulkan, ki je najvišji vrh na južnih antilih. Veliko je različnih plaž. Od tistih z belim peskom do tistih s črnim vulkanskim peskom. Seveda pa lahko obiščete tudi številne destilarne ruma, spoznavate zgodovino suženjstva in ostale kulturne znamenitosti.
Otok je najlepši …
… od decembra do nekje maja, ko je vreme najboljše. In pa septembra, ko je vse zaprto in ni nikjer nobenega, plaže so prazne.
Stvari, zaradi katerih je tam vredno živeti?
Temperatura niti zjutraj ne pade pod 20 stopinj, tudi ob slabem vremenu te ne zebe, ker je zrak topel, povprečna temperatura preko celega leta pa je okoli 28 stopinj. Ugoden delovni čas, veliko praznikov in s tem prostih dni. Spoznavanje in sprejemanje novih ljudi in kultur, odkrivanje novih športov, skritih tropskih kotičkov… veliko jih je.
[O najljubših kotičkih:]
Najljubši kotiček za sprostitev: Les bieres de la lezarde in Sainte Anne.
Najboljšo kavo potrežejo v: turška kava pri meni doma. In pa v muzeju kave.
Najboljše kosilo najdete pri: La Creole beach, Gosier.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Accras, Poulet au Colombo, pomfrit iz sladkega krompirja.
Najboljši šoping je: Destreland.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Memorial ACTe v Pointe-a-Pitre.
Park, kjer najraje poležavate: fitness park Jarry.
Najbolj podcenjena atrakcija: Maniocerie.
Najbolj precenjena turistična točka: Ogled delfinov in kitov s čolnom. Plačaš 35 evrov brez zagotovila, da jih boš videl.
Najlepši razgled: vulkan Soufriere.
Najboljša zabava: La marina v Gosier.
Najljubši festival/dogodek: februarski karneval
Najlepša plaža: La plage de Grande anse, Deshaies
Najljubša aktivnost: potapljanje
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Petite terre, Les Saintes, Plage de la Caravelle, Deshaies.
[Uporabno:]
Kateri je najugodnejši prevoz po otoku?
Peš. Ali pa nakup rabljenega vozila.
Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?
Easyjet iz benetk Marco polo do Paris-Orly, potem pa Iberia Paris-Orly do Pointe a pitre, Guadeloupe.
[Plus in minus:]
Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Urejanje papirjev je prava nočna mora. Po devetih mesecih sem končno dobila pošto, da mi manjka samo še slika in dobim zdravstveno kartico. Na uradnih listih mi je pisalo, da prihajam iz Jugoslavije in iz Srbije. Nič ni urejeno. Zmeraj nekaj čakaš in moraš “sitnariti”. Prevoz na delo po navadi ni plačan in malice ni všteta v sicer krajši, 35-urni delovni teden. Če prištejemo še malico nanese skupaj 37,5 ur na teden. Če govoriš francosko, te takoj sprejmejo za svojega. Življenje je seveda dražje kot v Sloveniji, ker je tudi višji standard. Sicer pa so najemnine stanovanj skoraj primerljive z Ljubljano.
Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?
Prednosti je neskončno. Nove izkušnje in nova pridobljena znanja, drugačen način dela. Naučiš se prilagajati, naučiš se potrpežljivosti. Jaz nisem odšla zaradi dela v tujino, tako da sem na tem področju začela čisto od začetka in je bilo izredno težko, še posebej ker je francoščina moj tretji tuj jezik.
[Na hitro:]
Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 7.
Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 6.
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 3.
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 8.
Foto: Arhiv Pie Rančnik
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu? Pišite mi na maja@vandraj.si!
PREBERITE ŠE:
Vandraj insider: Istanbul skozi oči Slovenke, zaljubljene v Turka in Turčijo
