Špela Novak-Petovello je Slovenka, ki se je pred desetimi leti preselila čez lužo. V Ameriki je spoznala svojega moža, desetletje kasneje pa sta se s svojimi tremi otroki preselila nazaj v njeno rodno Slovenijo.
Zaupala nam je, kaj je pretehtalo pri odločitvi za selitev, kako to doživlja vsa družina, kako se lovijo s slovenščino in kje v Sloveniji so našli svoj novi dom. Zdaj družina Petovello svoje ameriške sanje živi na slovenskem podeželju. In to je njihova zgodba.
Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?
Smo družina Petovello: Špela, Paul, Kara, Bowie in Luna. Konec leta 2022 smo se z družino preselili v Slovenijo iz Kalifornije (Bay Area), kjer sem živela 10 let. Mož je sicer rojen Američan. Vse svoje življenje smo spakirali v 8 kovčkov in odleteli v Slovenijo, kjer si želimo bolj umirjenega, z naravo povezanega življenja.
Kaj vas je prvotno odneslo v Ameriko in kako domače vam je bilo desetletje življenja tam?
V Ameriko sem odšla kot AuPair. Želela sem videti, kakšno je v resnici življenje čez lužo. Ena stvar je vodila k drugi, spoznala sem Paula in tako sem ostala v ZDA. Zadnjih nekaj let sem bila res že čisto udomačena in privajena na življenje v Kaliforniji. Življenje tam je res čisto nekaj drugega kot v Sloveniji.
Spoznala sta se torej v Ameriki. Kakšna je vajina zgodba?
Spoznala sva se čisto naključno, preko skupne prijateljice. Takoj sva se ujela. Ko veš, veš.
Ste Slovenijo obiskovali tudi v vmesnem času ali je za preostale 4 člane družine to njen prvi obisk?
Slovenijo smo obiskovali tudi v vmesnem času. Tu sva bila že sama in nato s Karo. Najmlajša dva člana naše družine pa sta ob selitvi prvič prišla v Slovenijo – Luna takrat še v mojem trebuščku, – saj v času epidemije nismo potovali.
Kaj je vodilo do tega, da sta prodala hišo v sončni Kaliforniji in se s tremi majhnimi otroki vrnila k vašim koreninam? Je mož za to deželo na sončni strani Alp slišal že kdaj prej in kaj mu je odtehtalo pri selitvi?
Ogromno enih dejavnikov je vplivalo na našo končno odločitev. Požari, ki so bili vsako leto hujši, izjemno drago življenje, hiter življenjski tempo, strelski pohodi, ki so v ZDA nekaj vsakdanjega in posledičen strah za otroke, ko bi začeli obiskovati šolo … Nisva imela tudi nobene pomoči z otroki in še in še bi lahko naštevala. Pa seveda ni vse tako črno, vse je odvisno od prioritet v življenju.
Njegove korenine segajo v Nemčijo in Italijo, tako da je Slovenijo poznal – samo obiskal je ni nikoli, dokler se nisva spoznala. Ob prvem obisku je bil nad Slovenijo popolnoma nadvušen in že takrat je rekel, da bi se enkrat rad preselil v Slovenijo. Vedno sva se hecala, da se preseliva na stara leta, potem pa je prišlo do trenutka, ko sva rekla “zdaj ali nikoli.”
Kako je videti, ko vse svoje življenje, vključno z življenjem vajinih treh otrok, spakirate v 8 kovčkov?
Izjemno fizično in psihično naporno obdobje, ob tem pa sem bila sredi nosečnosti z Luno. V roku dveh mesecev smo pripravili hišo za prodajo, prodali in donirali vse, česar nismo vzeli s seboj v Slovenijo in se poslovili od družine in prijateljev. Res intenzivno obdobje, ampak ko imaš pred očmi en čudovit cilj, je vse mogoče.
Kako čustveno ste doživljali ta korak?
To je bil čustven vrtiljak. Za vse.
Kako so se na novo življenje prilagodili otroci? Bi rekli, da oni to doživljajo manj intenzivno kot morda vidva?
Na začetku je bilo težko za vse. V dobre pol leta pa sta se otroka res lepo navadila na življenje v Sloveniji. Obožujeta naravo, živali in čas, preživet s starimi starši. Mislim, da sta tudi onadva to doživljala tako kot midva, izjemno intenzivno.
Bodo otroci dvojezični?
Jaz sem z njima v ZDA govorila samo v angleščini, ker mi je bilo lažje. Po pol leta bivanja v Sloveniji popolnoma razumeta slovenski jezik in tudi govorita že ogromno.
In kako nenavadno partnerju zveni slovenščina? Jo ima namen usvojiti?
Pravi, da zveni, kot da se ves čas kregamo. Ni ravno spevna, kot je angleščina. Jezika se uči, mu je pa težko. Slovenščina ni lahka. Otroka mu pomagata pri učenju, saj je bilo njima veliko lažje osvojiti nov jezik.
Kje ste našli svoj novi dom in kaj vaju je najbolj vleklo na podeželje?
Sama sem odrasla na dolenjskem podeželju, kamor smo se tudi preselili. Trenutno začasno bivamo v hiši mojih staršev – hvala, mami in oči! – dokler si v bližini ne zgradimo svoje hiške.
Vaš dom bo torej sodobna podeželjska domačija? S kokoškami?
Glede na to, da bo naša hiša stala le nekaj minut hoje od domačije mojih staršev, svojih živali ne bomo imeli. No, razen kakšnih hišnih ljubljenčkov. Oni pa imajo konje, bike in kokoške. Tako, da bomo v neposredni bližini živali in bodo del našega vsakdana.
Ste imeli živali tudi v Ameriki?
Ja. Tri mucke, ki sedaj živijo z družinskimi člani in prijatelji, ki izjemno lepo skrbijo zanje.
S čim se sicer ukvarjata karierno?
Jaz sem imela v ZDA zasebni Montessori vrtec, mož pa ima background v Customer support operations. Mož tu še vedno išče službo, jaz pa sem trenutno na porodniškem dopustu.
Vašo zgodbo sem prvič ujela na Instagramu, kjer delite utrinke svojega življenja, pa tudi ideje za DIY – “naredi sam” projekte. Koliko vajinih žuljev in idej bo v vašem novem domu?
Naš dom bo zasnovan tako, da bo odgovarjal našemu življenjskemu stilu. Delamo s čudovito ekipo arhitektov pod vodstvom arhitektke Sanje Zvonković (Arhein.si). Združili bomo slovensko tradicijo s sodobnim farmhouse pridihom iz Amerike. Gradnjo hiše bomo prepustili profesionalcem, proti koncu pa se bomo vključili tudi mi. Kaj in koliko še ne vem, odvisno od časa in financ.
Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o življenju v tujini?
Da se cedita med in mleko (smeh).
Katerih življenjskih lekcij vas je naučilo življenje čez lužo?
Samostojnosti, zaupanja vase in v svoje sposobnosti.
Imamo Slovenci kaj takšnega, kar po svetu pogrešate?
Izjemno naravo.
In kaj vam bo najbolj manjkalo iz Amerike?
Prijatelji, določeni izdelki in Amazon.
HITRIH 6
Najljubša država: Slovenija
Najljubše mesto: Ljubljana
Najljubša plaža: Baker Beach v San Franciscu
Najljubša kulinarika: mehiška
Naljubši način transporta: hoja
Najljubši jezik: angleščina
Foto: osebni arhiv družine Petovello
