Ste že kdaj raziskali Raški zaliv v hrvaški Istri? Ta ozek in dolg zaliv se zajeda v vzhodno obalo istrskega polotoka in se odpira proti Kvarnerskemu zalivu.
Raški zaliv je ustvarila reka Raša, ki se izliva vanj. Tu se tako mešata sladka in slana voda. Zaliv je nastal z delno potopitvijo rečne doline, ki je zdaj del severnega Jadranskega morja. Zaliv je dolg okoli 12 kilometrov in v povprečju širok en kilometer. Globina morja variira – od 44 metrov ob vstopu v zaliv do 10 metrov pri pristanišču Bršica. Reka Raša pa s svojimi nanosi postopoma zasipava zaliv. Zakaj je zanimiv?
Med bolj znanimi kraji v bližini Raškega zaliva so Rakalj, Barban, Raša, Trget, Labin in Rabac. Hkrati pa tudi do Pule ni daleč, le kakšnih 25 kilometrov ali pol ure vožnje. Do Raškega zaliva vodijo številne ceste, ki prepredajo Istrski polotok, še bolj slikovita pot pa je kar po morju. Raški zaliv je s svojo raznoliko naravo in slikovito obalo namreč zelo priljubljena destinacija za jadralce in druge pomorščake.
Odličen način za raziskovanje zaliva: s čolnom!
Razgiban zaliv je odličen za raziskovanje skritih plaž, če imate čoln pa tu zagotovo najdete tudi osamljene zaplate obale, kjer boste povsem sami. Raški zaliv se lahko pohvali s čistim morjem in je odlična lokacija za potapljaško raziskovanje bogatega morskega življenja in podvodnih jam.
Mi smo se tokrat po zalivu podali kar s taksi ekskurzijo! Začeli smo jo v mestecu Rakalj, ki je nekoč slovel po tradicionalnem istrskem lončarstvu, še danes pa po usposobljenih mornarjih in ribičih. Z ladjico sta nas iz malega pomola ob zapuščenem kamnolomu zapeljala oče Damir in hči Ariana Percan, ki svojim gostom z veseljem razkažeta bisere zaliva. Če se odločijo za daljšo ekskuzijo, pa jih zapeljeta vse do otoka Cres. Takšna taksi ekskurzija je doživetje zase že zato, ker vam na barki lahko pripravita tudi piknik, medtem ko delata še postanke ob lepih plažah in špiljah.
To je zgodba o še enem družinskem poslu, kjer imajo vsi člani družine polne roke dela, hkrati pa je jasno, da to dela opravljajo s srcem. Medtem ko poleti z gosti pljujejo po morju, se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom in ovčarstvom. Na barki tako postrežeta imeniten domač sir, pršut in liker ter belo vino.
Do razbitin ladje in pogleda na delfine
Morje je pomemben del njihovih življenj, medtem ko Damir prevzame vlogo kapitana, pa se z Ariano lahko preizkusite tudi pri lovljenju rib – je namreč poklicna ribička! Del ture je še ogled zarjavelih razbitin nasedle ladje, če imate srečo, pa lahko v zalivu vidite tudi delfine. Zaradi zatišne lege so za pomorce priljubljena tudi tukajšnje pristanišča.
Stari Rakalj in pohodniška pot Stjepana Hauserja
Imeniten razgled na zaliv ujamete pri ostankih nekoč mogočne utrdbe Stari Rakalj. Grad se nahaja na vzpetini nad morjem in ponuja spektakularne poglede na Raški zaliv in Kvarnerski zaliv. Grad je bil zgrajen v srednjem veku in je imel strateški pomen za obrambo območja. Tu je tudi nekdanja župnijska cerkev sv. Agneze z gotskim portalom, na katerem je vklesana letnica 1495.
Območje okoli zaliva je prepredeno s številnimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi, ki vodijo skozi slikovito pokrajino, gozdove in obalna območja. Ena bolj znanih poti je poimenovana po izjemnem violončelistu Stjepanu Hauserju, polovici nekdanjega dueta 2Cellos. Ta poteza ima simboličen pomen in je poklon Hauserjevim koreninam ter njegovemu prispevku k prepoznavnosti kraja. Pot je zasnovana tako, da obiskovalce vodi skozi slikovito pokrajino, kar lahko simbolizira Hauserjevo umetniško pot in povezavo z naravo.
Ena najboljših sirarn na Hrvaškem, ki jo vodi slovenska družina
In če se že mudimo na teh koncih, je vsekakor obvezno na seznam dodati tudi Kumparičko! To divje in povsem zaraščeno 60 hektarov veliko posestvo je pred dvema desetletjema po naključju odkril Slovenec – Aleš Winkler, ki se je takrat v Ljubljani ukvarjal z nepremičninami. Danes tam živi z ženo Sašo in dvema otrokoma – Tito in Borom, ki sta po šolanju v mestu komaj čakala, da prideta nazaj na istrsko podeželje. Posestvo Kumparička piše velike zgodbe. Daleč naokoli so znani po kozjih sirih in drugih izdelkih, zelo blizu jim je kulinarika, ki temelji na lokalnem in sezonskem. Hkrati pa si ne zatiskajo oči pred grožnjami, ki jih sodobni svet avtomatizacije prinaša posestvom, ki stremijo k naravnim in kakovostnim izdelkom.
Koze so na posestvo najprej prišle predvsem zato, da bi očistile neverjetno zaraščeno ozemlje, ki ga niti s stroji niso uspeli ustrezno očistiti. Čreda je nato rasla, nastala je mlekarna, posestvo pa tudi njihov dom, ki so ga zamenjali za življenje v Ljubljani.
Danes imajo več kot 300 koz, njihovi siri pa slovijo daleč naokoli. Pred časom jih je obiskal celo Gordon Ramsay, obiščete pa jih lahko tudi vi. Ob predhodni najavi vam postrežejo odlično večerjo, zelo verjetno pa boste od njih odšli z novo zalogo sirov in drugih dobrot.
