Koronavirus je ohromil svet. Pandemija je v zelo kratkem času vzela življenja, svobodo gibanja, tudi številne službe in naredila ogromno gospodarsko škodo, ki nas bo kot cunami dobro ujela šele po »potresu«. A od tega morda odnesemo tudi kaj pozitivnega.
Morda nas prav ta pandemija spet nauči, kaj so tiste osnovne vrednote. Kako malo v resnici potrebujemo za lepo življenje in da je dobro zdravje vendarle osnova. Pa tudi tega, kako pomembno je imeti zdrav odnos do planeta, ki nam daje dom.
Pandemija je Benetke (in svet) od utapljanja v turistih popeljala do praznih ulic
Benetke, eno turistično najbolj obiskanih mest v Italiji in na svetu nasploh, so imele zadnja leta zaradi množic turistov včasih več skrbi kot koristi. Vsako leto jih obišče okoli 25 milijonov turistov. Od tega jih 14 milijonov tam preživi samo en dan. Mestni svet je tako v zadnjih letih uvedel še strožja pravila za nedostojne turiste. Oblasti pa so za letošnje poletje načrtovale tudi vstopnino, ki bi šla nato za vzdrževanje mesta.
Ne glede na ukrepe, so se Benetke vseeno še kar šibile pod nogami turistov, novi koronavirus pa je Italijo prizadel ravno med znamenitim pustnim beneškim karnevalom. Tega so morali po razglasitvi epidemije v Italiji predčasno končati in Benetke – s celotno državo vred – je zajela tišina.
Ko se umaknejo ljudje
Upad obiska in prazne ulice so gostincem in delavcem v turizmu vzeli kruh, a vse le ni tako črno. Odkar so Benetke mesto duhov, po kanalih katerega ne vozijo niti gondole, ne motorni čolni, v pristanišču ne pristajajo gigantske križarke in hoteli ostajajo prazni, se je posledično zbistrila tudi voda v kanalih med beneškimi ulicami.
Mesto na vodi, kot mu radi rečemo, je po dolgih letih onesnaževanja, ki ga prinese masovni turizem, te dni pričakal že skoraj pozabljen prizor – zaradi mirovanja vodnega prometa se vidi peščeno dno kanalov in ribe v njih. To sicer še ni znak, da je morje kaj bistveno manj onesnaženo, saj bi za to potrebovalo več časa. Za CNN so v v uradu beneškega župana Luigija Brugnara povedali, da so učinki upada turizma zagotovo vidni, vendar dno kanalov vidimo predvsem zaradi zmanjšanega prometa, saj voda ni več tako skaljena.
Pozitivni učinki umika človeka in ohromitve množičnega turizma ter prometa se kažejo tudi drugod. Po zmanjšanju ladijskega prometa v Trstu so tako na primer po dolgih letih v pristanišče – čisto do obale, priplavali tudi delfini.
Prihodnost potovanj je v odgovornem turizmu
Potovanja so v zadnjih letih za zahodni svet iz nekdanjega luksuza, ki si ga lahko privoščijo le redki, postala precej dostopna predvsem na račun nizkocenovnih letalskih prevoznikov, novih ponudnikov ugodnih nastanitev in vsesplošne digitalizacije, ki je olajšala tudi raziskovanje sveta.
A čas za zatiskanje oči pred tem, da ima množični turizem poleg tega, da številnim ljudem prinaša vir zaslužka, vsakdanji kruh in streho nad glavo, tudi negativne plati, je pošel. Potovanja prihodnosti bodo torej temeljila na odgovornem turizmu, ki se trudi čimmanj posegati v kraje, ki jih obiskuje, uporabljati alternativne oblike transporta, hkrati pa proizvajati čimmanj odpadkov. Poskrbimo, da se tudi beneški kanali po izboljšanju trenutnih razmer, ki ogrožajo zdravje ljudi, ne povrnejo v temne vode.
Foto: Unsplash
PREBERITE ŠE:
– Benetke z novimi prepovedmi: zdaj na račun kadilcev
– Benetke: Nemška turista zaradi kave oglobili za tisoč evrov in ju izgnali iz mesta
– Benetke: Kako (brezplačno) do najlepšega razgleda v mestu?
– Benetke: Po novem do 500 evrov kazni za turiste, ki se ne znajo obnašati
