Novi pandemski val, ki je zajel Evropo, ogroža praznične popotniške plane več sto tisoč Evropejcev. Odpovedani so prvi prebožični sejmi, dnevno se spreminjajo pogoji za potovanja.
Porast v številu covidnih primerov povzroča težave in skrbi po celi Evropi. Avstrija je prva popolnoma zaprla meje in za vse svoje državljane uvedla lockdown. Dnevno se pogoji za potovanja spreminjajo tudi pri drugih članicah EU.
Nemčija, ki jo je, po besedah Angele Merkel, četrti val zadel z vso svojo močjo, razmišlja o podobnih ukrepih. Uradno se že odpovedali munchenski predbožični sejem. To je že drugo leto zapored, ko sejma ne bo. Pod velikim vprašajem je tudi smučarska sezona.
Nizozemska, ki jo je četrti val zadel z dvojno hitrostjo v primerjavi z lanskim letom, je prejšnji teden uvedla tritedensko delno zaprtje države.
Spremljajte stanje v EU preko aplikacije Re-open EU
Ob dnevno novih ukrepih mnogi Evropejci spreminjajo popotniške plane. Kakšno je aktualno stanje in kakšni so pogoji za potovanja v članicah EU, lahko spremljate na Re-open EU. V aplikacijo vnesete državo, ki vas zanima, aplikacija pa vam ponudi aktualne informacije o stanju.
Kako ukrepati, ko se pogoji za potovanja tako hitro spreminjajo?
Zaradi trenutnega stanja se predvideva, da bodo restrikcije v Evropi v prihodnjih tednih postajale vedno strožje. Sploh okoli praznikov.
V izogib nepričakovnim zapletom redno spremljajte vse novosti. Spremljajte tudi ukrepe v zvezi z dostopom do lokalov, restavracij, klubov, muzejev…
Priporočilo, da se nenujna potovanja ta trenutek ustavijo
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni vse prebivalce Evrope poziva, da odložijo vsa nenujna potovanja. Sporočajo tudi, da je najslabše stanje v državah Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
V EU sicer 64.9% precepljenost
Skupaj je med državami članicami EU sicer precepljene 64,9% populacije. Najbolje precepljena je Portugalska (81,3%), sledijo ji Irska (75,9%), Islandija (76,5%) in Danska (75,5%).
Barbara Bedene in Blaž Dobravec sta mlada popotnika, ki sta tudi v zadnjem letu, ko se je svet ustavil, uspela raziskati nekaj kotičkov, ki niso zgolj v mejah domače regije. To pomlad ju je očarala Dominikanska republika.
Barbara in Blaž sta mlad par, ki si s potovanji širi obzorja in hrani svojo popotniško dušo. Blaž je študent računalništva in matematike, Barbara pa študira fizioterapijo. Potovanja rada zabeležita z dobrimi fotografijami in videi, na Vandraj pa smo ju že gostili po njunem potovanju na Bali. Tokrat ju je poklicala Dominikanska republika, kamor sta s šopkom varnostnih ukrepov lahko odpotovala kljub pandemiji. Ta je v zadnjem letu povsem ohromila brezskrbna potovanja in masovni turizem, kot smo ga poznali do zdaj, a z upoštevanjem številnih omejitev in strogih ukrepov ter dobro organizacijo, je tudi to mogoče … Če ne drugače, naj vas Dominikanska republika pogreje skozi njune oči.
Barbara in Blaž sta v Vandraj intervjuju delila izbor imenitnih fotografij in filmček, ki sta ga posnela na potovanju čez lužo ter šopek uporabnih informacij – tudi za čas, ko se bo svet postavil nazaj na noge.
Potovanja so v zadnjem letu obstala, omejitvam navkljub pa ostaja nekaj destinacij, ki jih pandemija ni tako ohromila. Marca sta tako odpotovala v Dominikansko republiko. Kako sta si izbrala to destinacijo?
Obstaja kar nekaj destinacij, kamor se lahko potuje, so pa tudi v teh državah pogoste določene omejitve – obvezno nošenje mask, policijska ura in podobno. Dominikanska republika ni bila najina prva izbira. Na najinem seznamu želja imava nekaj destinacij, ki si jih želiva še ogledati, a je bila večina od teh držav ali popolnoma zaprtih ali pa je bila obvezna 14-dnevna karantena in se zato zanje nisva odločila.
Med odprtimi je recimo Mehika, ki je bila najina prva izbira. Ko sva za enomesečno potovanje po Mehiki naredila okviren načrt krajev, ki si jih želiva ogledati, pa se je zataknilo pri letalskih kartah, katerih cene so bile kar zasoljene. Zato sva iskala alternativo. Tako je na najin radar prišla Kolumbija, ki je bila takrat še odprta za turiste. Ravno ko sva želela rezervirati letalske karte, ki so bile zelo poceni, sva dobila informacijo, da se bo Kolumbija v naslednjih tednih zaprla. Tudi druga destinacija je splavala po vodi in iskanje najinega potepa je potekalo naprej.
Končno sva prišla do Dominikanske republike, za kamor sva karte rezervirala 10 dni pred odhodom. Odločitev, da odpotujeva tja, je v veliki meri temeljila tudi na tem, da je tam ravno čas, ko se v zalivih nahajajo kiti grbavci. Če povzameva, bi lahko rekli, da je šlo za splet naključij, ki naju je pripeljal v Dominikansko republiko.
Na kakšne omejitve sta naletela pri organizaciji potovanja?
Pri organizaciji potovanja v Dominikansko republiko načeloma nisva imela nekih večjih organizacijskih težav. Vzela sva zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške nastanitve in zamenjave leta v primeru okužbe. Zaradi zahtev pri prestopu v Amsterdamu z letalsko družbo KLM sva morala opraviti tako PCR test (ta ob prihodu na tamkajšnje letališče ni smel biti starejši od 72 ur), ki sva ga opravila na Golniku, kot tudi hitri antigenski test, ki sva ga 4 ure pred vzletom opravila na letališču Marco Polo. Oba testa sva morala narediti tudi na poti nazaj, saj se zahteva v tranzitnih državah v tem času ni spremenila.
Kako je potekalo samo potovanje, od leta do vmesnih transportov?
Potovanje je glede na stanje po svetu potekalo popolnoma brez težav. Seveda ti na vsakem koraku preverijo veljavnost PCR testov – tudi ob prestopih. Tako, da jih je dobro imeti kar vedno poleg letalske karte. Maska pa je seveda obvezna oprema tekom celotnega potovanja.
Zaradi cenovno ugodnejših letov sva izbrala pot Marco Polo -> Amsterdam -> Panama -> Dominikanska republika, kar pa je pomenilo, da je bil najin let malce daljši – približno 24 ur.
Zgodil pa se nama je zanimiv pripeljaj na poti v Dominikansko republiko in sicer ob prestopu v Panami. Nič hudega sluteča sva se kakšno uro pred vkrcanjem na letalo odpravila do najinega terminala za odhod, ko je do naju pristopil velik varnostnik brez identifikacije in od naju zahteval potna lista. Ko sva mu ju pokazala, nama ju je vzel iz rok in naju pozoval, naj mu slediva. V majhni sobi, ki je bila videti kot kaznilnica iz filma, je za nama zaklenil vrata in rekel, naj sedeva. Zasliševal naju je o razlogih za obisk Dominikanske republike, od kje nama denar za potovanje, kaj sva po poklicu … Najbolj kočljivo je bilo ob vprašanjih o količini denarja, ki ga imava s seboj v gotovini in na karticah ter študentskemu delu in financiranju študija s strani države.
Ko smo končno prebrodili jezikovne omejitve – najino znanje španščine je na ravni poznavanja telenovel, medtem ko njihovo znanje angleščine ni nič kaj boljše, – nama je končno verjel, da opravljava študentsko delo in da imamo v Sloveniji študij financiran s strani države. Šele potem nama je povedal, da naju tako zaslišuje, ker padeva v tip ljudi, ki se kasneje iz Dominikanske republike tihotapi v ZDA v upanju za boljše življenje. Sicer mu glede na najina EU potna lista nisva popolnoma verjela (smeh).
Kje sta iskala nastanitve?
Nastanitve sva v večini iskala na Booking.com, kar na Instagramu pa sva našla tudi en prečudovit apartma (Fixielofts). Pri samem bookiranju hotelov/hostlov sva se odločila, da bova rezervirala le prvi dve noči, saj sva si želela biti čim bolj fleksibilna. Za naju je bila to super odločitev. Večina nastanitev je bila odprtih. Vedela sva, da imajo v Dominikanski republiki tudi policijsko uro, ki sva se jo – z izjemo enega dne – držala.
Si česa nista mogla ogledati/doživeti na račun izrednih razmer?
Ker v Dominikanski republiki večinski del predstavljajo naravne znamenitosti, kakšnih večjih omejitev nisva doživela. Edina stvar, ki sva si jo želela ogledati, a si je nisva mogla, je bila tovarna tobaka.
Na kakšen način sta se premikala po državi in kolikšen del sta obiskala?
Takoj po pristanku v Dominikanski republiki sva najela avtomobil, ki sva ga imela 9 dni. Z avtomobilom sva se iz Santo Dominga odpravila v Jarabacoo, ki se nahaja v centralnem hribovitem delu države. Pot naju je nato vodila do severne obale – do mesta Puerto Plata. Sledila je vožnja ob severni obali do polotoka Samana. Iz Samane pa sva najino krožno pot zaključila v Santo Domingu.
Kljub vsem priporočilom, naj avta ne najameva, se je ta izkazal za super odločitev. Sicer je bilo celotno potovanje zaradi te odločitve malce dražje (dodatna zavarovanja so obvezna), a je bila svoboda, ki sva jo pridobila s tem, neprecenljiva. S pomočjo avtomobila sva bila popolnoma prosta glede najinega načina potovanja in ogledov znamenitosti. Nisva bila vezana na javni promet, ki je sicer dobro organiziran in precej poceni. Kljub temu sva celo nekaj malega prihranila, ker nama ni bilo treba hoditi na organizirane izlete pri turističnih agencijah. Te so prilagojene ameriškim turistom in s tem tudi ustrezno zasoljene.
Najem avtomobila se res splača, bi pa vseeno odsvetovala vožnjo v večjih mestih. Na avtocestah imajo tudi cestnine, ki se gibljejo od 1 do 7 evrov. Skupno sva za cestnine na celotnem potovanju odštela približno 25 evrov. Do najbolj turističnega predela Punta Cana sva se po vrnitvi avtomobila odpeljala z avtobusom, tam pa sva najela skuter in okolico raziskovala z njim.
Punta Cana
Vajinih top 6krajev z oddiha v Dominikanski republiki?
V najboljših 6 krajev v Dominikanski republiki bi definitivno vključila:
ogled grbastih kitov v zalivu Samane,
Las Terrenas, ki ima prečudovito vrsto restavracij in barov ob plaži,
Puerto Plata, kot eno najbolj barvitih mest z zelo prijaznimi ljudmi,
Laguna GriGri, kjer si lahko ogledaš prečudovite mangrove,
otok Saona – majhen otoček, na katerem so samo palme, čiste peščene plaže in prečudovita kristalno čista voda,
slap Slato Jimenoa no. 1 in slap Slato el Limon, oba sta nekaj posebnega. Oba slapova pa naredi še bolj zanimiva pot do njiju, ki te vodi skozi tropski gozd.
Seveda pa je bilo tekom potovanja še kar nekaj zanimivih izkušenj, kot na primer poskušanje svežih zrn kakavovca.
Kaj si želita, da bi vedela, preden sta šla na pot?
Mislim, da bi bila najbolj uporabna informacija ta, da tam skoraj nihče ne govori angleško. Zato bi tudi kakšna ura inštrukcij španščine definitivno prišla prav.
Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?
Potovanja in odkrivanje novih krajev, kultur in tradicij so definitivno stvar, ki naju navdušuje. Spontanost in spoprijemanje z nenačrtovanimi situacijami sta definitivno dve lastnosti, ki sva se jih bila prisiljena naučiti. V trenutni situaciji pa definitivno živiva moto:
Če se znajdeš v slepi ulici, ne obupaj in se obrni ter najdi drugo pot.
Se je vajin pogled na potovanja in zanimive destinacije ob trenutnih razmerah kaj spremenil?
Popolnoma iskreno, ne. Pa naj ne bo to zdaj povod za jezne komentarje, a po najinih izkušnjah se je izkazalo, da se popolnoma enakih (če ne še bolj strogih) ukrepov, kot se jih drživa doma, drživa tudi med potovanjem in posledično nimava nekih dodatnih razlogov za strah.
Je pa res, da je zaradi trenutne situacije prišlo do kar velikega števila negativnih posledic pri potovanju – dodatni ukrepi, stroški testov, policijska ura … Po drugi strani pa potovanje v trenutnem času prinese tudi nekaj dobrih stvari. Na Zakintosu lansko poletje in zdaj v Dominikanski republiki sva bila na številnih destinacijah praktično sama. (Njun posnetek z Zakintosa najdete TUKAJ).
Kateri kotički sveta ostajajo na vajinem seznamu krajev, ki jih morata videti še v tem življenju?
No, če bi začela naštevati, nam bi verjetno zmanjkalo prostora (smeh). Na vrhu so zagotovo Japonska, Filipini, Mongolija, Tanzanija, Nova Zelandija, Avstralija in severne države Evrope – Norveška, Švedska, Finska. Seveda pa je malce nižje na seznamu še zelo veliko drugih kotičkov.
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!
Vlada je potrdila, da primorsko-notranjska regija prehaja v rumeno fazo, kar omogoča strežbo na terasah. Medtem pa obalno-kraška regija prehaja iz rdeče v oranžno fazo, s čimer bo med drugim odpravljena omejitev gibanja iz in v regijo. Še vedno bo po vsej državi veljala omejitev gibanja ponoči.
Primorsko-notranjska regija odpira terase lokalov! Vlada je izdala spremenjen odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom, ki bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu in bo veljal do 26. marca, je sporočil urad vlade za komuniciranje.
Primorsko-notranjska regija sprošča gostinske dejavnosti
Med rumene regije, kamor že spadata posavska regija in Jugovzhodna Slovenija, bodo uvrstili tudi primorsko-notranjsko regijo. To pomeni, da se bo tudi tam sprostila gostinska dejavnost priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov.
V primorsko-notranjski regiji bo z uvrstitvijo v rumeno fazo dovoljena strežba pijače in hrane na terasah in vrtovih gostinskih lokalov med 6. in 19. uro, gostje bodo morali lokal zapustiti do 19.30.
Pri tem bo treba upoštevati navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Med drugim bodo morali zaposleni v gostinskih lokalih in gostje ves čas nositi maske, razen ko bodo sedeli pri mizi, zaposleni se bodo morali enkrat tedensko testirati. Izjeme bodo za tiste, ki so cepljeni ali so bolezen preboleli in imajo ustrezno zdravniško potrdilo. Strežba bo dovoljena izključno za mizami, te bodo morale biti postavljene na ustrezni razdalji, za eno mizo bodo lahko sedele največ štiri osebe, vstop v gostinski lokal pa bo dovoljen le v primeru uporabe toaletnih prostorov.
Spremembe v obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji se bodo začele uporabljati v ponedeljek, 22. marca, je še objavila vlada.
Obalno-kraška statistična regija v oranžno fazo
Obalno-kraška statistična regija bo postala oranžna, zato bodo odpravljene vse omejitve glede gibanja med to in drugimi regijami. Dovoljeno bo tudi zbiranje oz. druženje do deset ljudi, tako kot to velja v vseh drugih regijah.
V obalno-kraški regiji so bile od uvrstitve v rdečo fazo lahko odprte vse trgovine oz. dejavnosti, pri katerih od zaposlenih ni zahtevano testiranje, denimo pošte, bencinski servisi, dostavne storitve in banke, med ostalimi pa so lahko odprte trgovine velikosti do 400 kvadratnih metrov. Z uvrstitvijo regije v oranžno fazo bodo, tako kot sedaj velja za ostale regije, lahko ob določenih pogojih odprte vse trgovine.
Po vsej državi ostaja omejitev gibanja ponoči
Po vsej državi, ne glede na regijo, bodo dovoljeni shodi, ki se jih udeleži do deset ljudi. Še vedno pa je začasno prepovedano zbiranje oz. druženje več kot deset ljudi. Razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.
Prav tako še vedno povsod ostaja omejitev gibanja med 21. in 6. uro.
Grčija je med Slovenci nadvse priljubljena turistična destinacija. Pred dnevi je ponovno odprla svoje meje, da bi privabila turiste, pa je sprejela tudi nekaj ukrepov.
Da je na pohodu koronavirus, gotovo že veste. Spodaj pa navajamo nove ukrepe držav v naši okolici, ki jih morate poznati, še preden se odpravite čez mejo.
