Jesenski Amsterdam – popoln citybreak

Dobrodošli v Amsterdam, severne Benetke. Mesto kanalov in koles bi lahko označili za sanjski citybreak, saj v enem izmed najbolj liberalnih mest na svetu ne manjka kulturnih, arhitekturnih niti gurmanskih atrakcij. Čeprav je mesto jeseni že pošteno hladno, se tam ne boste tako počutili, saj so ljudje zelo prijazni in prav vsi govorijo angleško, pa naj bo to prodajalec v ribarnici, voznik taksija ali pa stara upokojenka.

am_shutterstock_196031342

No, sicer pa taksija kaj dosti ne bo treba uporabljati, saj v Amsterdamu prav povsod prideš s kolesom. Mesto je popolnoma ravno, ima odlično urejen kolesarski promet in s kolesi se vozijo poslovneži, učiteljice, peki, natakarji, profesorji, doktorji… Vsi. Torej, če imate možnost, s seboj pripeljite kolo, če pa potujete z letalom, si ob prihodu v mesto »bicikel« izposodite (za to boste potrebovali kreditno kartico) ter se naprej malce popeljite po mestu, ki ni tako zelo veliko. Na nekaj več kot 200 kvadratnih kilometrih namreč živi dobrih 840.000 prebivalcev.

Nekdaj ribiška vas, ki je v zlati dobi 17. stoletja postala eno najpomembnejših pristanišč v regiji in središče trgovanja z diamanti, se je v dvajsetem stoletju s predmestji in okolicami razširila v mesto, kot ga poznamo danes. Značilni kanali so zaščiteni v okviru UNESCO dediščine ter prebivalcem poleg kopenskega prometa omogočajo dodatno prometno pot. Kar nekaj prebivalcev se namreč v službo, trgovino in po drugih opravkih vozi kar s čolni.

am_shutterstock_305449790

V umetniškem mestu sta nekdaj iskala navdih kultna slikarja Vincent van Gogh in Rembrandt, tu pa je nekaj časa živela celo Ana Frank. Njihovo bivanje in delovanje je Amsterdamu pustilo pečat svobodne in kulturne prestolnice, njihova dela pa si danes lahko ogledamo v Muzeju Vincenta van Gogha, muzeju Amsterdam in Rijkmuseum ter hiši Ane Frank.

V tem zelo odprtem mestu seveda ne moremo mimo dveh stvari. Rdečega distrikta in takoimenovanih »cannabis coffee shopov«. Ti dve panogi, ki sta drugod po Evropi večinoma ilegalni, sta se z nizozemsko kulturo prepletli že toliko časa nazaj, da sta danes obdavčeni in zakonsko urejeni ter sodita v normalen vsakdan prebivalcev. V coffee shopih boste tako srečali celo babice in dedke, najbolj znani med njimi pa so Dampkring, kjer je bila posneta scena iz filma Oceanovih 12, The Bulldog, Barney’s Coffeeshop in Amnesia, seveda pa je za vstop potrebno šteti vsaj 18 let.

MEGABON priporoča // Jesenski Benelux

Ker so skoraj Skandinavci, imajo seveda tudi Nizozemci odličen okus za modo in interier, zato bodo tu uživali vsi ljubitelji lepega, saj konceptualnih trgovin, dizajnerskih studiov in prikupnih lokalov ne manjka. Nas so navdušili predvsem Gekaapt, Sukha, Koko Coffee&Design, Hutspot, Sets, Mashed, Friday Next Cottoncake in Kolifleur, obiščite pa tudi Depot by Johhny at the spot, Jan, Hartje Oost ter vse ostale, ki vam bodo prekrižali pot, saj se v Amsterdamu res lahko ‘napasete’ minimalizma, pastelov in dizajna.

koliflour

Čeprav boste v Amsterdamu ljudi večkrat srečali na pijači kot na kosilu, morate poskusiti vsaj par njihovih preprostih a nadvse okusnih jedi. Slaščica, ki je nikakor ne morate spregledati je stroopwafle, okrogel žvečljiv vafelj s sirupom, saj ga prodajajo povsod, najboljšega pa po mnenju lokalcev prodajajo na Noordermarktu. Zraven se odlično prileže koffie verkeerd, kar pomeni napačna kava, ki je pravzaprav nizozemska različica cafe au laita, »prava kava« pa po holandskem mnenju vsebuje čisto malo mleka. Nizozemci so zelo ponosni na svoje sire, ki so se razširili po celem svetu, če vam bosta čas in prevoz dopuščal, pa obiščite tudi vasi Edam in Gaudo, kjer lahko poskusite pravi jagodni izbor mlečnih produktov. Lokalci pravijo, da moraš vsaj enkrat v življenju poizkusiti tudi Hollandse Nieuwe Haring, tradicionalne surove ribe s sesekljano čebulo, vendar vas bodo razumeli, če raje ostanete pri siru in slaščicah.

am_shutterstock_350184527

Nujen je obisk tudi tržnice tulipanov, kjer seveda prodajajo tudi druge rastline, a ko vam bodo poskušali prodati sadiko marihuane, češ, da jo brez težav lahko nesete na letalo, jim tega nikar ne verjemite.

Za najcenejše oglede muzejev in drugih atrakcij si lahko preko spleta naročite Amsterdam City Card, ki jo dobite že po ceni 55 evrov (cena je odvisna od števila ur veljavnosti, začne pa se s 24 urami), vključuje pa brezplačen vstop v vse muzeje, brezplačen (dobro urejen) javni prevoz, vožnjo z ladjico po kanalih ter še nekaj drugih ugodnosti.

Amsterdam je mesto, ki te s prijetnim vzdušjem in odprtostjo prijetno preseneti, navduši in skoraj prisili, da se tja z veseljem še velikokrat vrneš.

Poceni letalske vozovnice si lahko pogledaš v našem iskalniku letalskih kart.

Foto: Shutterstock

Potopis iz Aten – Padla boginja civilizacije

Kaotične, primerno umazane Atene v poletni vročini sprva ne spominjajo na pametno odločitev, a se kmalu izkaže, da je to mesto, ki kljub visokim temperaturam sproščeno diha. Lastnost, ki je v množici vtisov najbolj izstopala, je prijaznost prebivalcev, tako neznačilna za velemesta. Naglica jim ne more blizu, ljudje vseh starosti si vzamejo čas za odgovor, nasvet ali kratek klepet.

Prihod v Atene zaznamuje šok. Impulzivno izberem najbližji hostel v središču mesta, v okraju blizu trga Viktorija, za katerega se pozneje izkaže, da je pravzaprav neuradna rdeča četrt. Redke odprte trgovine in lokali se stiskajo med zidovi, popisanimi z grafiti, smetnjaki so prepolni odpadkov, na ulicah srečujem prazne lupine ljudi, ki so svoje življenje podarili drogam. Trgovine z živili so izpraznjene, na policah je razstavljenih nekaj naključno izbranih izdelkov, jogurta in banan ni. Cena običajnega paketa toaletnega papirja preseže znesek štirih evrov, človek se resno vpraša, komu koristi evro. Okrožje je, kot izvem pozneje, znano po solidarnosti z množico migrantov, ki napolnjuje tako Atene kot celotno Grčijo. Beda sočustvuje z bedo, drugi so prezaposleni, da bi se ukvarjali s prišleki. Pogumu navkljub se še pred padcem noči vrnem v hostel, neprijeten občutek ogroženosti mi ne dovoljuje, da bi ulice raziskovala sama. Pred spanjem razmišljam, ali je to demokratična Evropa, o kateri so sanjali stari Grki.

img_7614

Minljiva večnost

Bližnji Narodni arheološki muzej kaže drugačno sliko, v steklenih vitrinah hrani zaklade civilizacij preteklosti, katerih čas je minil. Zbirka predmetov prazgodovinskih ljudstev, pregled antičnih skulptur in keramike, mistika Egipčanov in blišč kraljevega okrasja pomiri dušo in ugnezdi zavedanje, da je propad, ki sledi obilju, nezamenljiv del evolucije. Muzej je vsekakor obvezen postanek za ljubitelje belih muzejskih soban, ki dišijo po nekem drugem času. Njegov sodobnejši brat muzej Akropolis, institucija, ki hrani dragocene ostanke antičnega kompleksa, je za obiskovalce odprt od leta 2007. Razširjen na kar 25.000 kvadratnih metrih se ponaša s sodobno arhitekturno gradnjo, ki obiskovalcu iz vrhnjega nadstropja omogoča 360-stopinjski razgled na Akropolis in Atene, vse iz hladnega klimatiziranega zavetja stekla in betona. Kariatide, kore in kurosi ter delci slavnega friza iz Partenona potešijo željo po antični umetnosti, sladkorčki, kot je maketa Akropolisa iz lego kock, in kletni stekleni pod, ki razkriva podzemne razvaline, pa poskrbijo za pravcato sodobno muzejsko izkušnjo. Ugodna vstopnina in hitra pretočnost sta le češnja na turistični torti!

img_7890

Mesto božanstev

Ogled Aten seveda ni mogoč brez obiska vzpetine, po kateri so raztreseni ostanki mestne Akropole, izlet se kljub vročini in smrtnemu strahu pred množicami izkaže za pravilno odločitev. Čeprav je velik del Partenona obdan z zidarskimi odri in so erehtejonske kariatide v resnici veliko manjše od pričakovanja, občutek nečesa velikega vseeno ostane. Morda k temu pripomorejo spektakularne vedute Aten ali kaj drugega, Partenon je oče starogrških templjev z razlogom. Nakup skupne vstopnice omogoča obisk drugih antičnih najdišč, kot sta bližnja Agora in monumentalni tempelj Olimpijskega Zevsa, ki ti podžgejo radovednost, kako neki je bilo nekoč. Ko so še verjeli v bogove, skulpture barvali z zlatom in verjeli znanosti. Sprehod čez sosednji hrib Philopappos z vonjem po borovcih in skritimi želvami ohranja občutek poletja, okoliške vile pa potešijo arhitekturne navdušence, ki v mestu zmeraj najprej opazijo mikavna bivališča.

img_7701

Večerna gneča

Prava zakladnica starinskih vil, ki čakajo na obnovo, se skriva v očarljivi, a precej turistični soseski Plaka. Kupujejo jih premožni atenski svetovljani z nezmotljivim okusom, na letalih med Evropo in svetom naročajoč svilene blazine iz Indije. Posebnost četrti je odsotnost vozil, vse ulice so namenjene pešcem. Glavne, najbolj oblegane uličice so polne kotičkov z bajno grško kozmetiko, začimbami, olivnim oljem in sladkostmi, ob njih pa taverna za taverno z lokalno glasbo. A le ulico ali dve stran so tlakovci prazni, vrvež se skrije pred intimnostjo stisnjenih obmorskih mestec. Sprehod stran je soseska Monastiraki, znana kot kraljestvo boljših trgov in nakupov. Stiska se okrog trga in manjše cerkve, njeno nedrje je zvečer polno cmokajočih tujcev v restavracijah in parčkov, ki iščejo spominke. Turistična Grčija v svojem sijaju, hlepeča po še in brez časa za postanek v miru.

PREBERI ŠE // Doživi Atene z namigi lokalcev

Mestece v mestu

Čisto drugačna zgodba se odvija na drugem koncu mesta, v malce odmaknjeni stanovanjski soseski Nea Smyrni. Morda je za vzdušje kriva bližina morja ali način gradnje, ogromne stanovanjske bloke, ki spominjajo na obmorske apartmaje, povezuje s širokimi avenijami in trgi, okrog katerih se nagneteni lokali in restavracije. Klientela je povečini lokalna, veseli Atenci nikdar ne spijo. Dobesedno, čas za večerni koktajl, morda izberete kombinacijo avokada in vodke, nastopi okrog polnoči, zabava se raztegne do jutra, nato naslednji dan znova. Še dobro, da je na vsakem koraku dostopen hladni kremni frape!

img_7950

Pozabljeni

Postajo ali dve z metrojem proti morju je največje potniško pristanišče v Evropi, Pireaus. Na koncu na videz neskončne vrste terminalov leži terminal E1, zloglasni kraj, kjer od začetka leta 2016 bivajo begunci in migranti. Za velikanskimi trajekti, ki peljejo na Kreto in druge slikovite destinacije, ljudje spijo pod mostom v šotorih, na soncu, vetru in brezupju. Potrpežljivo čakajo na hrano prostovoljcev, vljudno odklanjajo nepriljubljene testenine in vajeno opazujejo Evropejce, ki prihajajo in odhajajo po želji. Moški, prišel je iz Sirije, mladi nemški turistki briše solze, tolaži jo, da situacija, ki ji je ravnokar priča, ni tako grozna. Mlajši fant iz Pakistana bere angleško izdajo Shakespearovih del, pove, da ga predvsem zanima tragedija Romea in Julije. Sprašuje se, kaj je to ljubezen, čeprav puncam ne zaupa preveč. V času, ko pišem to reportažo, teh ljudi v pristanišču ni več, razmeroma nasilno so jih odselili v druge, bolj nadzorovane begunske centre. Pristanišče je znova v celoti namenjeno potnikom, ki v vrtincu lastnih življenj težko opazijo nesrečo drugih. Dvojnost Aten postane še bolj očitna, na eni strani blišč civilizacije, ki je svoje bivanje podredila užitku, in na drugem koncu tisti, ki o užitku že dolgo ne razmišljajo več, želijo si le osnovnih dobrin in malo človeškega dostojanstva. Slepeče poletno sonce pa vsemu navkljub enako žge.

img_7850

img_7717

img_7854

img_7941

img_7949

img_7691

img_7705

Besedilo in fotografije: Petra Godeša, novinarka priloge One in revije Onaplus

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.