Ideja za kulinarični izlet do vinskih kleti: Martinovanje na Krasu!

Roke gor, kdo je za kulinarično razvajanje, obisk kleti in pokušino edinstvenih kraških vin? Martinovanje na Krasu vabi!

Ljubitelji vina, pršuta, sira in drugih dobrot si še danes v urniku zabeležite čas med 4. in 12. novembrom 2023. Martinovanje na Krasu ostaja zvesto tradiciji največjega martinovanja pri nas. Sega na območje dveh občin, odpira 19 vinskih kleti in 7 prizorišč dogajanja. Letos mu dodajajo še čezmejno noto.

Zlato pravilo: kdor pije, ne vozi!

Kleti bo znova povezoval organiziran brezplačni avtobusni prevoz, kar je odlična (in zelo pametna) priložnost, da ključe avtomobila pospravite do drugega dne.

Pokušanje dobrot več kot 80 različnih ponudnikov

Martinovanje na Krasu ostaja zvesto povezovanju raznolikih ponudnikov na celotnem območju Krasa. Na območju dveh občin se bo povezalo več kot 80 različnih ponudnikov. Vinarji, pršutarji, sirarji, domačije, društva in drugi, ki delujejo na področju turizma, se bodo predstavili na večjih prizoriščih martinovanja v Štanjelu, Dutovljah, Pliskovici, Sežani in Lipici. Dogodek se letos širi v čezmejno prireditev, saj se je številnim prizoriščem pridružil tudi tradicionalni Praznik sv. Martina na Proseku. 

Od praznika vina v Štanjelu do tekaškega pozdrava jeseni v Lipici

Martinovanje na Krasu bo vrhunec doživelo prav na martinovo! V soboto, 11. novembra, v odprte kleti vabijo ponudniki ob Kraški vinski cesti, ki jih bo znova povezoval organiziran, tokrat brezplačen avtobusni prevoz.

Martinova sobota v Sežani bo postregla z bogato martinovo tržnico lokalnih dobrot, martinovanje na osrednjem vaškem trgu v Dutovljah bo poleg enogastronomske ponudbe postreglo z blagoslovom mladega vinaPraznik vina v Štanjelu bo tudi letos v znamenju izbrane ponudbe vin in kulinarike z živo glasbo in pristnimi doživetji bisera Krasa.

V Botanični vrt ob vili Mirasasso vabi edinstveno doživetje Vila, vrt in vino v spremljavi jesenske dekorativne pripovedi. Za tekaške navdušence je tudi letos na voljo Tekaški pozdrav jeseni v očarljivi Lipici. V Pliskovici si privoščite Kozarček z Martinom in mladim vinom, večer pa bomo na martinovo zaključili z glasbo na Martinovem koncertu s skupinama Tequila in Nočni skok.

Dogajanje vse od 4. do 12. novembra

Pestro ne bo le na martinovo soboto, saj bo mogoče vse od 4. novembra izbirati med obiski odprtih kleti, raznolikimi doživetji bisera Krasa – Štanjela. Lahko se nasmejete s Slovensko vicoteko na večeru smeha v Tomaju ali pa obiščete Akademijo terana s pokušino kraških dobrot. Tudi petkov večer, 10. novembra, bo glasbeno obarvan s skupinama Zvita feltna in Mambo kings. Veselo bo!

FOTO: Maja Fister

PREBERITE ŠE: To skriva očarljiv vrt v Sežani, ki ga morate obiskati

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

6 jesenskih slovenskih festivalov, ki jih ne smete zamuditi

Jesen v Sloveniji je polna čudovitih festivalov. To je 6 jesenskih slovenskih festivalov, ki jih ne smete zamuditi:

1. Razstava buč v Mozirskem gaju (od 15. septembra)

Velika jesenska razstava buč in cvetja v Mozirskem gaju bo letos potekala od 15. septembra. Tokrat se bodo jesenskemu cvetju v parku pridružili tudi bučni aranžmaji. Buče velikanke pa prihajajo proti koncu septembra. Tekmovanje za najtežjo bučo bo potekalo 24. septembra, od 10. do 13. ure. Lani so pri tehtanju buč podrli rekord. Najtežja buča je namreč tehtala kar 719 kg. Vzgojil jo je Janko Lovše, ki je rekord držal že iz prejšnjega leta. Na razstavi boste lahko videli tudi najdaljšo in najlepšo bučo. Sprehod po jesenskem Mozirskem gaju, med bučami in toplimi barvami dreves, je eden od najbolj slikovitih. To je tisti od slovenskih festivalov, s katerega boste prišli z najlepšimi fotografijami.

2. Martinovanje na Krasu (november)

Martinovanje na Krasu poskrbi za zabavo, kulinarično razvajanje ter seveda pokušino kraških vin. Med odprtimi kletmi je organiziranim prevoz z avtobusi “skoči gor – skoči dol”. Okušanje mladega vina in odlične kraške jedi očarajo vsakega obiskovalca te edinstvene kulinarične prireditve. Bogato martinovo kulinarično ponudbo boste našli na številnih kmetijah vzdolž Kraške vinske ceste, zanimiv program pa vas pričaka tudi v Sežani in Štanjelu. To je tisti od slovenskih festivalov, za katerega si rezervirajte tudi nočitev.

3. Festival slovenskega filma (25. do 30. oktober 2022)

Festival slovenskega filma je pregled nove avdiovizualne produkcije, ki se zaključi s podelitvijo nagrad za najvidnejše dosežke in ustvarjalce. Je vsakoletno srečanje, na katerem se v šestih zaporednih dneh odvrti sveža produkcija igranih, dokumentarnih, animiranih, eksperimentalnih, celovečernih, srednjemetražnih in kratkih filmov. Po projekcijah se ob prisotnosti številnih filmskih ustvarjalcev zvrstijo novinarske konference in pogovori o filmih. Na festival so povabljeni različni gostje iz Slovenije in tujine, prav tako pa je poskrbljeno za sprostitev, saj je festival namenjen tudi neformalnemu druženju, ki je pomemben vir pretoka informacij tako med filmskimi ustvarjalci kot tudi ostalo javnostjo.

4. Ljubljanska vinska pot (12. november)

V soboto, 12. novembra, bo ulice in trge v stari Ljubljani preplavilo največje slovensko Martinovanje. Na festivalu se predstavi več kot 100 vinarjev in kulinaričnih ponudnikov, na voljo pa je več kot 450 vinskih vzorcev iz vseh vinorodnih regij Slovenije. Organizatorji vabijo: “Ker so slovenska vina zaradi svoje pestrosti in kakovosti deležna velike pozornosti, vas tudi letos vabimo, da nas obiščete in se prepustite vonju in okusu te plemenite kapljice, potrdite stara spoznanja in odkrijete kaj novega.”

5. Okusi Radol’ce (november)

Kulinarična ponudba Radovljice in njene okolice od nekdaj velja za kakovostno in pristno. V zelenem okolju dobrav in dežele nastajajo zdravi proizvodi, ki jih spretni kuharji povežejo v izjemne jedi, ki jih navdihuje lokalna tradicija. Posebej okusno je meseca novembra. Okusi Radol’ce v svojih lokalih ponujajo lokalno pridelane surovine in iz njih ustvarjajo jedi, značilne za radolško okolje. Vključene gostilne prepoznate po napisu na vhodih, lokalne jedi pa so v jedilnih listih označene s stilizirano radolško čebelico. Izkušnja bo še posebej zanimiva, če se v Radovljico odpravite kar z vlakom.

6. Slovenski knjižni sejem (22. – 27. november)

Jeseni ni brez udobne odeje, toplega napitka in dobre knjige! Med 22. in 27. novembrom bo na Gospodarskem razstavišču potekal že 38. Slovenski knjižni sejem. Slovenski knjižni sejem je vsakoletni sejem, na katerem se predstavljajo slovenski knjižni založniki. Za sejem pripravijo posebne popuste, prodajni program pa spremlja bogat kulturni program za otroke, mladostnike in odrasle. Koncerti, predstave, delavnice, okrogle mize, pogovori s strokovnjaki… komaj čakamo letošnji program!

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: 20 stvari, ki jih morate doživeti v Sloveniji še to jesen

Štanjel: Idiličen kraj na griču, ki odpira kraške razglede

Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznavno po svojem starem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve, svetem Danijelu. Tu vas bodo očarali slikovite ozke uličice, razgledi na sosednje griče, dobra kulinarika in čudovit Ferrarijev vrt.

Ste že obiskali čudoviti Štanjel? Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa je bil tudi v času antike. Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Značilno obrambno obzidje iz 15. stoletja je prebivalce je ščitilo v času turških vpadov. Vrhunec razvoja je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb.

Mesto, ki ga je zaznamoval Maks Fabiani

V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. Njegovo dvajsetletno delo v Štanjelu zajema številne posege, ki skupaj kažejo arhitektovo vizijo nadgraditve obstoječih prostorskih kvalitet naselja z rešitvami, ki jih narekuje sodobni vsakdan. Duh kraja in njegovo ohranjanje sta bili glavni arhitektovi obvezi pri vseh posegih v prostor, uporabljal je takrat najsodobnejše tehnologije.

Posegi v staro naselje so bili usmerjeni v njegovo prilagoditev potrebam sodobnega življenja. Obnova objektov z uvedbo njihove nove rabe dodatno kaže na arhitektovo daljnovidnost in inovativnost pri pristopu k dediščini. V tistem času je razmišljal o dostopnosti naselja za avtomobilski promet z ureditvijo sistema dostopov. Lotil se je tudi enega glavnih problemov kraških naselij – vodne oskrbe.

Imenitni razgledi in Ferrarijev vrt

Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Revitalizacija jedra in obnova gradu se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja in se nadaljuje še danes. Po drugi svetovni vojni se je na ravnini pod starim jedrom razvil novejši del naselja. Štanjel je danes odlična izletniška točka, saj s svojo očarljivo podobo zapelje vsakega obiskovalca.

Sprehodite se po čudovitem Ferrarijevem vrtu, ki ga je prav tako zasnoval Maks Fabiani, in med ozkimi uličicami središča mesta, se ustavite na kozarčku rujnega in kaj dobrega prigriznite. Seveda pa ne pozabite uživati v imenitnem razgledu, ki ga mesto odpira na vse strani.

Imajo celo fontano terana!

Ena novejših pridobitev Štanjela je fontana terana. Obiskovalci si pri njej kar sami lahko natočite kozarček terana ali vitovske grganje.

Villa Fabiani, posestvo z dušo

Na naslovu Kobdilj 39, kamor se lahko podate kar peš po Fabianijevi poti iz Štanjela (slabih 15 minut nenaporne hoje), najdete Villo Fabiani. To je šestoletno vinogradniško posestvo, rojstna domačija Maksa Fabianija. Vse do zaključka druge svetovne vojne je bila to uspešna vinogradniška veleposest. Na dvorišču, ki je zaščitena vrtna arhitektura, še vedno kljubuje času štiristoletna Murva, zaščitena naravna vrednota.

Posestvo je tudi prizorišče ljubezensko zgodovinskega romana Murva Fabianijevih, avtorja Renata Ferrarija. Posestvo znotraj kamnitih zidov ustvarja svoj svet, ki ga sestavljajo stavbe, vrtovi, dvorišča, park z ribnikom v vinogradu in vinograd Pikolita. Ribnik v parku v vinogradu z lastnim vodnim izvirom nosi posebno zgodbo. Nekoč je skrbel za dobrobit posestva, danes pa je prostor miru, zelenja in dobrih energij. V latniku, skozi katerega potega pot do ribnika, še vedno stoji kamnita klopca, sloveča po romanu Murva Fabianijevih.

Kmečki dvorec, Villa Fabiani, je danes zaščiten kulturni spomenik, dom znane osebnosti in je vpisana v register kulturnih spomenikov na Ministrstvu za kulturo. Posestvo je nedavno kupila družina Malgaj in je v fazi oživljanja in rekonstrukcije. Posestvo je občasno odprto tudi za javnosti, tu pa poleg različnih kulturnih in kulinaričnih dogodkov prirejajo tudi poroke. Trenutno so vrata odprli za ogled čudovitih dišečih rožnih vrtov.

PREBERITE ŠE: 1000 ur zunaj: Gozdarka iz Bohinja z najboljšimi idejami, kaj početi v naravi #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.