Nedelja je dan za sladoled

Vroči dnevi kar kličejo po sladoledu. Mi smo si ta vikend privoščili že kar nekaj kepic, poiskali pa smo tudi nekaj zanimivosti o njegovem nastanku, okusih in še marsičem.

#1 Mlečni sladoled po svetu strežejo že od 10. stoletja, njegov predhodnik pa je bil pripravljen le iz ledu in sadja.

#2 Sladoled so pričeli industrijsko izdelovati leta 1851 v Bostonu.

sladopisani

#3 Največ sladoleda na svetu pojedo v Ameriki, kjer vsak prebivalec poje približno 48 banjic na leto.

#4 Največji sladoled na svetu so naredili v Edmontonu v Kanadi. Tehtal je 24 ton.

#5 Najbolj priljubljen sladoledni okus na svetu je vanilija, sledi pa ji čokolada.

#6 Kornete so (po nesreči) izumili leta 1904, ko je prodajalec sladoleda v St. Louisu imel toliko dela z naročili, da je na pomoč moral poklicati prodajalca vafljev. Skupaj sta ustvarila ikonično kombinacijo.

sladollll

#7 Eden izmed najbolj neobičajnih okusov sladoleda je okus hot doga. Če ga želite poskusiti, boste ponj morali v Arizono.

#8 Največ sladoleda na svetu se poje ob nedeljah.

#9 Največ sladoleda proizvedejo v ZDA, mesec julij pa je tam proglašen za »nacionalni mesec sladoleda«.

#10 Na Siciliji je sladoled tradicionalno postrežen v sladki štručki.

sladosicilija

#11 »Brain freeze« ali sladoledni glavobol povzroča velika količina sladoleda, ki se dotakne neba v ustih ter povzroči hitro zožitev majhnih žilic, živčni končiči pa to prenesejo kot manjši glavobol.

Želimo vam čim več kepic in čim manj sladolednih glavobolov!

Foto: Shutterstock

Norveški praznik in skandinavske slaščice, ki sodijo zraven

Na Norveškem so 17. maja praznovali Constitution day ali praznik otrok, kot mu pravijo mnogi. Za razliko od drugih narodov, ki ponavadi organizirajo parade v čast preteklim dogodkom, Norvežani s tem praznikom slavijo prihodnost. Tako po vsej državi simbolno priredijo povorke in sprevode, kjer skozi glavne ulice korakajo otroci osnovnih šol, kot simbol prihodnjih rodov. Ta dan je dela prost, mesta pa so odeta v norveške zastave. Vse skupaj je zelo veličastno in slavnostno, seveda pa zraven sodijo praznične jedi, ki v tem primeru niso tipično slavnostno kosilo. Na dan, ko se slavi prihodnost, Norvežani namreč tradicionalno jedo hrano, ki jo najraje jedo otroci. Hot doge, torte in slaščice, torej. Najbolje od vsega pa je, da na ta dan lahko poješ toliko sladoleda, kot ti poželi srce.

Čeprav je praznik že mimo, smo se odločili, da ta dan vseeno malce obeležimo tudi pri nas. Saj veš, vsak izgovor za sladkanje je dober in danes bomo pekli, kot pravi Norvežani. Prilagamo preproste recepte za tradicionalne in okusne norveške slaščice. Pa brez slabe vesti, praznik je pač praznik.

Norveška smetanova torta z jagodami

Biskvit

3/4 skodelice moke
1 čajna žlička pecilnega praška
6 jajc, ločeni beljaki in rumenjaki
1 skodelica sladkorja

Krema

3 rumenjaki
2 čajni žlički masla
1,5 skodelice smetane za kuhanje
1/4 skodelice sladkorja
2 stroka vanilije
Pol skodelice jagodne ali marelične marmelade
350 g svežih jagod

Premaz

1,5 skodelice sladke smetane
2 čajni žlički sladkorja v prahu
1 strok vanilije

Za torto najprej zmešaj moko s pecilnim praškom ter postavi na stran.V veliki skledi stepi jajčne beljake v sneg ter mu postopoma dodaj sladkor.V manjši skledi penasto umešaj 3 jajčne rumenjake, moko postopoma umešaj v sneg iz beljakov in vse skupaj zmešaj.

Z maslom namaži dva pekača premera 20 cm, ter testo razdeli med njiju. Segrej pečico na 180°C ter peci biskvit 30 minut oziroma do trenutka, ko se bo sredina biskvita ob pritisku s prstom vrnila v prvotni položaj.

Za polnilo zmešaj jajčne rumenjake, maslo, smetano za kuhanje in sladkor. Na zmernem ognju ob mešanju kuhaj dokler ni mešanica gladka. Razreži vanilijin strok ter semena postrgaj v mešanico. kremo odstavi z ognja ter počakaj, da se shladi.

Oba biskvita vzdolžno prereži, da dobiš 4 biskvitne sloje za torto. Začni z enim slojem biskvita, ki ga namažeš s polovico polnila. Nadaljuj z naslednjim slojem biskvita, ki ga premažeš z jagodno ali marelično marmelado, ter nanjo položiš narezane sveže jagode (nekaj najlepših jagod prihrani za vrh torte). Sloju marmelade in jagod sledi tretji nivo biskvita, ki ga premažeš s preostalo polovico polnila ter prekriješ z zadnjim nivojem biskvita.

Največ 1 uro preden postrežeš torto, stepeš smetano, pri koncu stepanja pa vmešaš še sladkor v prahu ter izdolbeš strok vanilije. S smetano premažeš vrh torte ter nanjo zložiš preostale jagode.

Sladoled iz rikote in rabarbare

Za 12 porcij rožnatega sladoleda potrebujemo:

3 skodelice sesekljane rabarbare
25o gramov jagod
¾ skodelice sladkorja
2 žlici svežega limoninega soka
1 čajna žlička limonine lupinice
1 skodelica rikote
½ akacijevega medu
1,5 skodelica sladke smetane
1/2 skodelice mleka s 3,8% maščobe
¾ skodelice praženih, sesekljanih makadamia oreščkov

Zmešaj rabarbaro, jagode, sladkor, limonin sok in lupinico v ponvici. Naj zavre, nato pa na zmanjšani temperaturi praži 10 do 15 minut, dokler se rabarbara ne razpusti. Odstavi z ognja in počakaj, da se ohladi.

V skodelici stepaj rikoto in med, dokler zmes ne postane kremasta. Stepi sladko smetano in jo vmešaj. Dodaj rabarbarino mešanico ter vse skupaj mešaj, dokler ne postane gladka krema.

Vse skupaj daj v napravo za sladoled ali pa v zmrzovalnik (kjer bo trajalo malce dlje, pomembno pa je, da na vsake toliko časa zmes premešaš). Tik preden je sladoled pripravljen, dodaj makadamia oreščke. Ko je sladoled ohlajen, ga postrezi v posodice.

Skandinavska jabolčna pita

Za 8 sladkosnedov potrebuješ:

2 beljaka
¾ skodelice rjavega sladkorja
1 vanilijev sladkor
Ščepec soli
1 majhna žlička pecilnega praška
½ skodelice moke
1 žlička cimeta
½ sesekljanih pekan orehov (lahko tudi navadnih)
2 skodelici narezanih jabolk na kocke

Ogrej pečico na 180 stopinj Celzija in namaži pekač za pito z maslom. Penasto stepi beljake, dodaj sladkor, vanilijo, cimet, med, moko in pecilni prašek. Skandinavska pita se od klasične razlikuje po tem, da se testa prej ne peče, ampak vse sestavine zmeša skupaj. V zmes torej nežno umešaj še oreščke in jabolka in vse skupaj zlij v model. Peci približno 25 minut do pol ure in zlato rumeno pito postrezi s kepico vanilijevega sladoleda.

Foto: Shutterstock

Namig za izlet – gremo na sladoled v Trst

Med številnimi spomladanskimi sprehodi, ki so primerni za družine, zaljubljence, ljubitelje narave in morskega zraka, je vsekakor pešpot Napoleonika ali Napoleonova pot. V prvi vrsti sprehajališče Tržačanov in prav tako priljubljena točka plezalcev, saj jim poleg izzivov v steni nudi tudi čudovit pogled na morje. Sprehajalna pot je makadamska, nezahtevna in tako primerna za vsakogar. Je super priložnost za dnevni izlet, ki bo v znamenju mediteranskih vonjav in sladoleda, do katerega se lahko odpravimo kar s tramvajem.

shutterstock_376089499

Ko se pripeljemo do Opčin, avto pustimo na enem izmed parkirnih mest. Peš se odpravimo po cesti v smeri Trsta in ko ne daleč stran zagledamo obelisk, vemo, da smo na izhodiščni točki Napoleonike. Da, obelisk v Italiji. Postavljen je bil 1839 kot spomin na odprtje ceste, ki jo je dal zgraditi avstrijski cesar Franc I. Ta je povezovala Trst z avstrijskim zaledjem, v smeri proti Ljubljani. Od tam uberemo pešpot, katero s strani obdajajo očarljivi primorski bori. Pot je panoramska, zavarovana pred burjo in ves čas razmigana. Ker je možnosti za tavanje po kraškem robu več, lahko te preučite na tablah, pri obelisku. Vsekakor je najprimernejša ta, ki se začne pri obelisku in se vzpne na razgledišče Vedetto Italia. Za tem vas popelje mimo cerkve na Griži in se po prijetni stezi CAI, potopljeni med kraško vegetacijo, spusti nazaj do obeliska.

Slabih deset kilometrov hoje vas bo spremljal razgled na Barkolo vse do Miramara z njegovim belim gradom. Poleg razgleda na celoten Trst, vam sprehod po kraškem robu, visoko nad morjem ponuja tudi čudovit razgled na del istrske obale ter Tržič. Napoleonika je zato spektakel v spektaklu, ki se ga splača uživati počasi.

In ker si lačen full drugačen, je priporočljivo, da se v vašem nahrbtniku najde še kaj za pregriznit in popit. Še posebej, če si dan želite še nekoliko podaljšati s skokom v Trst. Najbolj priročno in najbolj doživeto se je iz Opčin v center Trsta podati s tramvajem. Postaja, kjer lahko skočite na to super retro prevozno sredstvo, je kar v neposredni bližini obeliska.

Znameniti tramvaj povezuje Trst in Opčine že od daljnega leta 1902. Na svoji petkilometrski poti se spusti kar za 340 metrov, tako da na najstrmejših delih proge deluje kot žična vzpenjača. Svoj čas je tramvaj veljal za prevozno sredstvo premožnejših meščanov. Med domačini je še ved­no izjemno priljubljen, je pa tudi tržaška turistična znamenitost.

shutterstock_110102711

Med vožnjo na lesenih klopeh lahko opazujemo pot tračnic, ki se vijejo med hišami in z drevesi poraščenim hribom. Spuščamo se mimo mogočnih, s plezalkami obraslih vil. Pod nami se odpirajo pogledi na morje streh, tržaški zaliv, jadrnice, žerjave, galebe.

In ko prispemo v center Trsta, smo le streljaj  stran od najboljšega sladoleda v mestu. Lov za odlično, če ne za najboljšo kepico sladoleda daleč na okrog, boste dobili v slaščičarni Grom (Gelateria Grom, Ulica/Vila San Nicolo 18). Posebnost Gromovega sladoleda je, da bo na vas vsekakor naredil vtis, saj okusa ne bo tako zlahka pozabiti. Pregrešna mlečna masa različnih okusov je prav tako narejena iz ekoloških in sledljivih sestavin.

shutterstock_176673362

Sladoled naj bi imel daljne korenine v Mezopotamiji, tako da se Italijani ne morejo ravno tolči po prsih, da so izumitelji te priljubljene sladice. So pa zato na Apeninskem polotoku prvi izdelali sodobno, bolj kremasto različico sladoleda, kot ga poznamo in obožujemo danes.

Zato pa pot pod noge. Naj vas v sončnih spomladanskih dneh odnese na kraški rob s pogledom na morje. Naj vas tramvaj popelje do kepice ali tri angelskega gelata in verjamem, da bo vaš svet postal vsaj za en da še lepši.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.