Odlične novice: To je prizor iz Benetk, odkar je turizem potihnil

Koronavirus je ohromil svet. Pandemija je v zelo kratkem času vzela življenja, svobodo gibanja, tudi številne službe in naredila ogromno gospodarsko škodo, ki nas bo kot cunami dobro ujela šele po »potresu«. A od tega morda odnesemo tudi kaj pozitivnega.

Morda nas prav ta pandemija spet nauči, kaj so tiste osnovne vrednote. Kako malo v resnici potrebujemo za lepo življenje in da je dobro zdravje vendarle osnova. Pa tudi tega, kako pomembno je imeti zdrav odnos do planeta, ki nam daje dom.

Pandemija je Benetke (in svet) od utapljanja v turistih popeljala do praznih ulic

Benetke, eno turistično najbolj obiskanih mest v Italiji in na svetu nasploh, so imele zadnja leta zaradi množic turistov včasih več skrbi kot koristi. Vsako leto jih obišče okoli 25 milijonov turistov. Od tega jih 14 milijonov tam preživi samo en dan. Mestni svet je tako v zadnjih letih uvedel še strožja pravila za nedostojne turiste. Oblasti pa so za letošnje poletje načrtovale tudi vstopnino, ki bi šla nato za vzdrževanje mesta.

Ne glede na ukrepe, so se Benetke vseeno še kar šibile pod nogami turistov, novi koronavirus pa je Italijo prizadel ravno med znamenitim pustnim beneškim karnevalom. Tega so morali po razglasitvi epidemije v Italiji predčasno končati in Benetke – s celotno državo vred – je zajela tišina.

Ko se umaknejo ljudje

Upad obiska in prazne ulice so gostincem in delavcem v turizmu vzeli kruh, a vse le ni tako črno. Odkar so Benetke mesto duhov, po kanalih katerega ne vozijo niti gondole, ne motorni čolni, v pristanišču ne pristajajo gigantske križarke in hoteli ostajajo prazni, se je posledično zbistrila tudi voda v kanalih med beneškimi ulicami.

Mesto na vodi, kot mu radi rečemo, je po dolgih letih onesnaževanja, ki ga prinese masovni turizem, te dni pričakal že skoraj pozabljen prizor – zaradi mirovanja vodnega prometa se vidi peščeno dno kanalov in ribe v njih. To sicer še ni znak, da je morje kaj bistveno manj onesnaženo, saj bi za to potrebovalo več časa. Za CNN so v v uradu beneškega župana Luigija Brugnara povedali, da so učinki upada turizma zagotovo vidni, vendar dno kanalov vidimo predvsem zaradi zmanjšanega prometa, saj voda ni več tako skaljena.

Pozitivni učinki umika človeka in ohromitve množičnega turizma ter prometa se kažejo tudi drugod. Po zmanjšanju ladijskega prometa v Trstu so tako na primer po dolgih letih v pristanišče – čisto do obale, priplavali tudi delfini.

Prihodnost potovanj je v odgovornem turizmu

Potovanja so v zadnjih letih za zahodni svet iz nekdanjega luksuza, ki si ga lahko privoščijo le redki, postala precej dostopna predvsem na račun nizkocenovnih letalskih prevoznikov, novih ponudnikov ugodnih nastanitev in vsesplošne digitalizacije, ki je olajšala tudi raziskovanje sveta.

A čas za zatiskanje oči pred tem, da ima množični turizem poleg tega, da številnim ljudem prinaša vir zaslužka, vsakdanji kruh in streho nad glavo, tudi negativne plati, je pošel. Potovanja prihodnosti bodo torej temeljila na odgovornem turizmu, ki se trudi čimmanj posegati v kraje, ki jih obiskuje, uporabljati alternativne oblike transporta, hkrati pa proizvajati čimmanj odpadkov. Poskrbimo, da se tudi beneški kanali po izboljšanju trenutnih razmer, ki ogrožajo zdravje ljudi, ne povrnejo v temne vode.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE:

Benetke z novimi prepovedmi: zdaj na račun kadilcev

Benetke: Nemška turista zaradi kave oglobili za tisoč evrov in ju izgnali iz mesta

Benetke: Kako (brezplačno) do najlepšega razgleda v mestu?

Benetke: Po novem do 500 evrov kazni za turiste, ki se ne znajo obnašati

V Trst na kraljevski zajtrk, ki ga postrežejo na križarki

Trst ostaja ena od priljubljenih enodnevnih destinacij, kamor se Slovenci radi odpravimo v šoping, na kavo ali priljubljen italijanski aperitivo. Ob pomolih blizu glavnega trga Piazza Unita ste ob obisku mesta zagotovo že kdaj občudovali zasidrane križarke, ki vedno znova osupnejo s svojo veličino, le redko pa si lahko ogledate tudi njihovo notranjost.

Tokrat lahko na prestižni križarki Costa Luminosa celo zajtrkujete! V nedeljo, 18. junija se namreč po palubi lahko sprehodite med vodenim ogledom mogočne križarke in pokukate v njeno notranjost. Čeprav z ladjo ne boste izpluli, pa se lahko v dopoldanske goste prelevite tako, da na križarki preizkusite tudi ponudbo kraljevih zajtrkov.

 *Kako do svojega mesta na palubi za samo 14 evrov, preverite v Megabon ponudbi.*

Popoldne lahko izkoristite za raziskovanje tega slikovitega pristaniškega mesta. Od palač na trgu Piazza dell’Unita se sprehodite do Terezijanske četrti, četrti Svetega Justa ali pa skočite do gradu Miramar. Če imate od posedanja na kavah raje umetnost, si oglejte muzeje Revoltella, Museo Ferroviario di Trieste Campo Marzio in il Museo Del Mare ali pa skočite do Rimskega teatra in svetilnika Zmage. In za konec? Kozarec aperol-spritza ali kepica pravega italijanskega sladoleda!

Foto: Costa Luminosa, Pixabay, Shutterstock

Namig za izlet – gremo na sladoled v Trst

Med številnimi spomladanskimi sprehodi, ki so primerni za družine, zaljubljence, ljubitelje narave in morskega zraka, je vsekakor pešpot Napoleonika ali Napoleonova pot. V prvi vrsti sprehajališče Tržačanov in prav tako priljubljena točka plezalcev, saj jim poleg izzivov v steni nudi tudi čudovit pogled na morje. Sprehajalna pot je makadamska, nezahtevna in tako primerna za vsakogar. Je super priložnost za dnevni izlet, ki bo v znamenju mediteranskih vonjav in sladoleda, do katerega se lahko odpravimo kar s tramvajem.

shutterstock_376089499

Ko se pripeljemo do Opčin, avto pustimo na enem izmed parkirnih mest. Peš se odpravimo po cesti v smeri Trsta in ko ne daleč stran zagledamo obelisk, vemo, da smo na izhodiščni točki Napoleonike. Da, obelisk v Italiji. Postavljen je bil 1839 kot spomin na odprtje ceste, ki jo je dal zgraditi avstrijski cesar Franc I. Ta je povezovala Trst z avstrijskim zaledjem, v smeri proti Ljubljani. Od tam uberemo pešpot, katero s strani obdajajo očarljivi primorski bori. Pot je panoramska, zavarovana pred burjo in ves čas razmigana. Ker je možnosti za tavanje po kraškem robu več, lahko te preučite na tablah, pri obelisku. Vsekakor je najprimernejša ta, ki se začne pri obelisku in se vzpne na razgledišče Vedetto Italia. Za tem vas popelje mimo cerkve na Griži in se po prijetni stezi CAI, potopljeni med kraško vegetacijo, spusti nazaj do obeliska.

Slabih deset kilometrov hoje vas bo spremljal razgled na Barkolo vse do Miramara z njegovim belim gradom. Poleg razgleda na celoten Trst, vam sprehod po kraškem robu, visoko nad morjem ponuja tudi čudovit razgled na del istrske obale ter Tržič. Napoleonika je zato spektakel v spektaklu, ki se ga splača uživati počasi.

In ker si lačen full drugačen, je priporočljivo, da se v vašem nahrbtniku najde še kaj za pregriznit in popit. Še posebej, če si dan želite še nekoliko podaljšati s skokom v Trst. Najbolj priročno in najbolj doživeto se je iz Opčin v center Trsta podati s tramvajem. Postaja, kjer lahko skočite na to super retro prevozno sredstvo, je kar v neposredni bližini obeliska.

Znameniti tramvaj povezuje Trst in Opčine že od daljnega leta 1902. Na svoji petkilometrski poti se spusti kar za 340 metrov, tako da na najstrmejših delih proge deluje kot žična vzpenjača. Svoj čas je tramvaj veljal za prevozno sredstvo premožnejših meščanov. Med domačini je še ved­no izjemno priljubljen, je pa tudi tržaška turistična znamenitost.

shutterstock_110102711

Med vožnjo na lesenih klopeh lahko opazujemo pot tračnic, ki se vijejo med hišami in z drevesi poraščenim hribom. Spuščamo se mimo mogočnih, s plezalkami obraslih vil. Pod nami se odpirajo pogledi na morje streh, tržaški zaliv, jadrnice, žerjave, galebe.

In ko prispemo v center Trsta, smo le streljaj  stran od najboljšega sladoleda v mestu. Lov za odlično, če ne za najboljšo kepico sladoleda daleč na okrog, boste dobili v slaščičarni Grom (Gelateria Grom, Ulica/Vila San Nicolo 18). Posebnost Gromovega sladoleda je, da bo na vas vsekakor naredil vtis, saj okusa ne bo tako zlahka pozabiti. Pregrešna mlečna masa različnih okusov je prav tako narejena iz ekoloških in sledljivih sestavin.

shutterstock_176673362

Sladoled naj bi imel daljne korenine v Mezopotamiji, tako da se Italijani ne morejo ravno tolči po prsih, da so izumitelji te priljubljene sladice. So pa zato na Apeninskem polotoku prvi izdelali sodobno, bolj kremasto različico sladoleda, kot ga poznamo in obožujemo danes.

Zato pa pot pod noge. Naj vas v sončnih spomladanskih dneh odnese na kraški rob s pogledom na morje. Naj vas tramvaj popelje do kepice ali tri angelskega gelata in verjamem, da bo vaš svet postal vsaj za en da še lepši.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.