Maroko smo tokrat spoznavali skozi oči Sare Juvančič, Slovenke, ki v maroškem obmorskem kraju Tamraght z izbrancem maroških korenin vodi surf šolo. V Vandraj intervjuju mi je zaupala, kakšno je življenje v tej sončni deželi na severu Afrike, kaj ji je tam najbolj všeč in česa ob obisku Maroka ne izpustite.
Moje ime je Sara, stara sem 26 let in prihajam iz Trbovelj. Trenutno živim v Tamraghtu v Maroku, s fantom Maročanom, s katerim sva pred letom dni ustanovila svojo surf šolo in surf camp. Moje življenje je že od nekdaj povezano s potovanji in športom. Do 23. leta sem trenirala alpsko smučanje, zato sem bila zaradi treningov in tekmovanj več v tujini, kot doma. Od tu pravzaprav izvira moja strast do potovanj. Prijatelji bi me opisali kot iskreno, prijazno, zabavno in ob prvem stiku sramežljivo, saj namreč potrebujem nekaj časa da se v družbi novih ljudi sprostim. Definitivno pa obožujem potovanja in raziskovanje novih kultur in običajev.
V Maroko me je pot prvič vodila dve leti in pol nazaj. Po koncu smučarskega obdobja sem se odločala za svoj prvi solo izlet. Ker sva s prijateljico že dalj časa sanjarili o surf počitnicah, nikoli pa nisva našli skupnega časa, da te sanje uresničiva, sem se odločila, da odidem v Maroko sama in poskusim surfat. Tako sem rezervirala teden dni počitnic v surf campu v Tamraghtu, ker pa sem si mislila, da je nesmiselno tako dolgo pot opraviti samo za en teden, sem preživela še 6 dni v Marakešu. Tam sem še dodatno nasitila svoje raziskovalne borbončice.
V surf kampu sem imela odličnega surf inštruktorja, v katerega sem se tudi zaljubila in je sedaj moj partner. Zaradi ljubezni sem se začela v Maroko, natančneje v Tamraght vračati vse pogosteje in si tukaj s fantom ustvarjati skupno prihodnost.
Da, res je. To je sedaj moj drugi dom. Tukaj preživim več časa kot doma, v Sloveniji. Se pa pogosto vračam v Slovenijo zaradi službenih obveznosti. Tukaj sem približno 2 do 3 mesece, nato pa se vrnem v Slovenijo za 3 tedne in potem grem spet nazaj v Maroko.
Maroko je prečudovita država, z ogromnim številom lepih kotičkov, odličnih za popotnike. Po mojem mnenju je Maroko država, kjer lahko vsak popotnik najde nekaj zase. Ocean ponuja neskončne možnosti za vodne športne, seveda je najbolj znano surfanje. Potem imajo visoko gorovje Atlas, kjer je ogromno trekking poti, če si želiš poležavanja in razvajanja, lahko v Maroku najdeš ogromno hotelskih kompleksov, ki ponujajo najrazličnejša razvajanja. In še in še … Maroko je znan tudi po začimbah, arganovem olju, odlični kulinariki …
Ljudje so po mojih izkušnjah zelo prijazni. Najbolj mi je zanimivo, ko te absolutni neznanec na ulici pozdravi in vpraša kako si. Tega iz Slovenije nisem navajena. Tukaj je način življenja precej bolj umirjen kot pa v Evropi, ljudje so sproščeni in niso v konstantnem stresu. Mislim, da večinoma ljudje tukaj živijo dobesedno iz dneva v dan.
Maroko je popularen za obisk skozi vse leto. Mogoče bi odsvetovala obisk Marakeša in notranjosti države v poletnih mesecih, saj temperature močno narastejo, tudi do 40°C in več. Agadir pa ima res ugodno klimo, poleti je okrog 30°C čez zimo pa okrog 20°C. Tudi naš surf kamp je odprt skozi vse leto, najboljše valove in posledično top sezono za surfanje pa imamo nekje od začetka oktobra do konca marca.
Zame je najbolj nadležen promet v mestih. Pa ne, da je moja vožnja slaba ali da imam strah pred vožnjo. Daleč od tega, le sam potek načina njihove vožnje je kaotičen in nepredvidljiv. Potrebovala sem več kot leto dni, preden sem se opogumila sesti za volan (smeh).
Definitivno njihovo kulinariko in pa sproščen način življenja, brez vsakodnevnega stresa. Česa ne bi prinesla? Res sem dolgo razmišljala, vendar se nisem spomnila ene stvari, ki je ne bi prinesla v Slovenijo. Enostavno obožujem njihov sproščen način življenja.
Od prijateljev pogosto dobim vprašanja ali imajo v Maroku alkohol in pa kako se obleči. Torej mogoče si predstavljamo to zaradi njihove religije. Vendar je Maroko res odprta država za turiste. Turist je v Maroku dobesedno kralj. Seveda pa ne priporočam, da odhajate sami na samotne kraje in da se držite turističnih predelov oziroma najamete vodiče (trekking, puščava…).
Naj pa tudi vam pojasnim, da v Maroku imajo alkohol, res ne povsod, vendar ga imajo. Tudi kar se oblačenja tiče ni nikakršnega problema. V Tamraghtu se brez problemov sprehajaš v kratkih hlačah, v večjih mestih pa se jaz zgolj zaradi spoštovanja oblečem primerno njihovi kulturi. Torej res je vse odvisno od posameznika, priznam pa, da bodo dekleta precej bolj opazna in ogovorjena s strani domačinov, če bodo oblečena v kratke hlače, kratke oblekice ali majice z dekoltejam.
Kot sem že omenila, je bila to moja dolgoletna želja – poskusiti surfanje. K ljubezni do surfanja je definitivno pripomogel Yassine, moj fant in moj prvi surf inštruktor. Je pa res, da je tako super surf inštruktor, da mi je surfanje šlo od samega začetka zelo dobro, kar je definitivno pripomoglo k ljubezni do tega. Ne bi pa se še opredelila kot odlična, dobra surferka, sama se imam še vedno za začetnico.
Ideja do predajanja znanja se nama je pa porodila že zelo kmalu. Yassine ni bil zadovoljen z delom v surf kampu, vendar je kljub vsemu želel ostati v tem poklicu, jaz pa sem tudi potrebovala več zaposlenosti. Tako sva se odločila, da poskusiva s svojim surf kampom. Sedaj Yassine še naprej predaja svoje surfersko znanje, jaz skrbim za marketing, na plaži pa se našim gostom pridružim s fotografiranjem njihovega surfanja.
Navadno se gostje odločajo za teden dni dopusta z nama. Ponujamo odlične surf pakete z vključenimi tremi obroki dnevno, prenočiščem, tečajem surfanja, opremo za surfanje, izlet v Imsouane (surf spot z najdaljšim valom v Afriki), Wi-Fi v nastanitvi, prevoze na plažo, transfer iz letališča v Agadirju ali pa avtobusne postaje …
Naš dan pa je videti nekako takole. Dan začnemo z odličnim maroškim zajtrkom v naši nastanitvi. Nato se odpravimo na plažo. Pogledamo nekaj različnih surf spotov, glede na razmere se surf inštruktor odloči, na kateri plaži bomo ostali. Postavimo senčnike, se namažemo s sončno kremo, oblečemo neoprene in začnemo z ogrevanjem. Sledita hitra teorija in praksa na plaži, nato pa skočimo v vodo in svoje znanje prenesemo na valove. Korak za korakom. Inštruktor je ves čas s tečajniki, pomaga in daje nasvete in navodila za napredovanje.
Po 3 urah tečaja imamo okusno in zdravo pakirano kosilo (na primer solato s svežim sadjem in svežim naravnim sokom). Po kosilu si tečajniki lahko vzamejo malo časa za počitek, nato pa se vrnemo k lovljenju valov. Tokrat vadijo sami, kar so se naučili v jutranjem tečaju. Inštruktor pa nadzoruje s plaže. Po koncu surfanja se odpravimo nazaj v hotel, v tem prostem času pa se tečajniki lahko odličijo za masažo, za obisk hammama, ki je nekakšne vrste javna kopalnica s tremi sobami. Vsaka je toplejša od prejšnje. V hammamu ti naredijo piling celotnega telesa in poskrbijo za čist in zdrav videz kože. Za tiste, ki imajo raje zasebnost, obstajajo tudi zasebni hamami. Lahko pa preprosto počivamo v hotelu. Sledi večerja, po večerji pa analiza tekočega dne, s pregledom slik in videoposnetkov …
Tako je. Nudiva tudi prenočišča v tradicionalnem maroškem riadu (hotelu), ki je od plaže oddaljen kakšnih 6 minut hoje. Riad ima nekaj teras z ležalniki za popolno relaksacijo po napornem dnevu, lahko pa se osvežite v bazenu, ki je v središču riada.
Zelo malo, kajti vso energijo trenutno usmerjava v najin surf camp, da lahko ponudiva kar se da ekstravagantno in edinstveno izkušnjo. Sva se pa pred kratkim vrnila iz kratkega izleta v puščavo. Maroko ponuja ogromno lepih kotičkov, seveda je odvisno, za koliko časa pridete in kaj so vaše prioritete. Razdalje med mesti v Maroku so velike, saj je Maroko res velika država. Nekaj kotičkov ki so vredni obiska: na severu: Asilah, Chefchaouen, Tetuan, Casablanca – samo velika mošeja, če si niste izposodili avta pa vam niti ne priporočam postanka. Nato še Marakeš, pa trekking v Atlasu, obisk slapa Ouzoud in izlet v Ourika Valley. Na jugu pa: puščava, Ait Ben Haddou, Ouarzazate, Agadir, Legzira, Essaouira in seveda teden dni počitnic v Tiziri Surf Maroc.
Maroška kulinarika je odlična. Obožujem vso njihovo hrano. V njihovi kulinariki je vključeno veliko sveže zelenjave in pa predvsem počasno kuhanje jedi. Najbolj znana jed v Maroku je definitivno tajine. Tajine je glinena posoda s pokrovom, v kateri se lahko pripravi najrazličnejše jedi (od rib, mesa do samo zelenjave). Se pa vse sestavine skupaj kuhajo v posodi najmanj 1 uro, kar da hrani res poln in popoln okus. Obvezno je potrebno poskusiti tajine, tangija (v Marakešu) in pa kuskus. Ne pozabite poskusiti tudi maroške palačinke imenovane Msemmen in pa maroške nutele imenovane Amlou. Moja najljubša jed pa je definitivno kefta tajine (tajine z mesnimi kroglicami).
Najhitrejši način transporta je definitivno avto, vendar, če niste ravno vešči voznik avto odsvetujem (predvsem v mestih središčih). Po celem Maroku pa najdemo super ugodne avtobusne prevoze s prevoznikom CTM ali Supratours. Na severu pa tudi ugoden železniški promet.
To je pa spet odvisno od vašega najbližjega letališča in pa kam v Maroko želite leteti. Jaz največkrat letim na relaciji Benetke – Agadir s prestopom v Casablanci. Sedaj pa se je odprla tudi linija z nizkocenovnim prevoznikom na relaciji Milano – Agadir. Najdemo pa tudi ugodne karte Benetke – Marakeš ali pa Benetke – Fez.
Kot zanimivost, najcenejša letalska karta, ki sem jo dobila do Maroka, je bila enosmerna karta Benetke – Marakeš za 17 evrov.
Prednosti so definitivno sproščen način življenja in pa nižji stroški življenja. Seveda je ogromna prednost tudi klima in pa življenje ob oceanu. Slabosti pa so zame te, da ne govorim njihovega jezika ali vsaj francoščine. Moti pa me tudi slab zdravstveni sistem.
Na to ne bi znala odgovoriti, saj uradno delam tukaj samo prostovoljno in sem zaposlena v Sloveniji. Definitivno pa je slabost najinega posla ta, da je konkurenca ogromna in se vsako leto še povečuje.
Seveda se nameravam vrniti, vendar zaenkrat še ne. Ko bo čas za družino, definitivno, saj želim vzgajati svoje otroke v Sloveniji in jih šolati v Sloveniji. Vendar za enkrat še nimava tega v načrtu. Tako da bova še naprej gradila na prepoznavnosti Tizirija in na najini uspešni poslovni poti.
Od prijateljev največkrat slišim nimam časa in denarja. Žal mislim, da to ne drži. Vse je odvisno od naših prioritet. Če želimo potovati, bomo našli čas za potovanje. Kar se pa denarja tiče, so pa potovanja postala res dostopna vsem. Za zelo malo denarja lahko najdemo res ugodne letalske vozovnice, prenočišč pa je v turističnih destinacijah tudi ogromno po res ugodnih cenah.
Pojdi, raziskuj, poskusi. Če ne uspe, se vedno lahko vrneš domov v Slovenijo k svoji družini.
Najboljše, kar sem odnesla, je to, da sem spoznala Yassina in da skupaj ustvarjava sanjsko podjetje Tiziri Surf Maroc.
Moje ime je Ana in že nekaj let živim v Veliki Britaniji – v Londonu. Uživam v spoznavanju novih kultur in ljudi, sem velika ljubiteljica živali, zanimam se za etično modo in cruelty-free življenski slog, ki je še posebej v Londonu zelo dostopen. V tem velemestu tudi uživam v odkrivanju novih restavracij in druženju s prijatelji. K sreči let do Slovenije traja manj kot 2 uri, zato pogosto obiščem družino in prijatelje doma.
Trenutno sem v svojem stanovanju blizu Notting Hilla in nesrečno pogledujem skozi okno, ker imamo že nekaj dni pravo turobno londonsko vreme.
Študij v Ljubljani mi ni ustrezal, zato sem se odločila, da si vzamem 3 mesece počitnic in odletim v Veliko Britanijo, da spoznam še drug svet in izboljšam svoje znanje angleščine. Ti trije meseci so se kmalu spremenili v nekaj let, saj, kljub temu, da sem zelo navezana na domače in prijatelje, nisem bila pripravljena na dokončen odhod domov – v Slovenijo. London ima takšno posebno energijo, ki kar vleče nazaj.
Trenutno se ukvarjam z marketingom, zelo rada se učim in izpopolnjujem v novih stvareh, tako da si karierno pot puščam še malo odprto.
V Malezijo potujem nekje dvakrat na leto, Jeff Ian potuje trikrat na leto. Oba sva zelo navezana na domače, tako, da rada skočiva na obiske.
Hrana! Malezijci so zelo ponosni na svojo kulinariko. Okusi njihovih tradicionalnih jedi so izjemni! Imam veliko srečo, da je moja tašča odlična kuharica, ki nas rada razvaja za kosilo in večerjo.
V Penangu mi je najljubša hoja po Penang Hillu, kamor se odpelješ z neke vrste vzpenjačo. Zgoraj je malo bolj svež zrak in na voljo je precej aktivnosti, zanimivih tudi za turiste. Možen je tudi daljši sprehod skozi džunglo oziroma The Habitat, kjer je na voljo tudi zipline med džungelskimi drevesi.
Entopia je nekakšno zavetišče za redke vrste metuljev, kjer imaš občutek, da si zakorakal v pravljico. Ko vstopiš, se znajdeš v ogromnem prostoru, obdanem s tisoče metuljev. Ta del obožujem, ni pa mi všeč drugi del Entopie, saj spominja na živalski vrt za plazilce – sama sem proti zapiranju živali v majhne prostore in si želim, da ta del ne bi obstajal. Zelo zanimiv je tudi obisk starega dela mesta George Town, kjer so še vedno tradicionalne hiše. Seveda bi priporočala tudi Petronas Towers v Kuala Lumpurju in pa obisk zavetišča za slone, ki je nekaj ur vožnje z avtom stran od Kuala Lumpurja. In še bi lahko naštevala.
Osebno nimam izkušenj z javnim prevozom. Po Maleziji se vedno vozim v avtu. Tam so vozniki precej agresivni, zato sama nikoli ne sedem za volan. Z veseljem potujem kot sopotnica in skrbim za glasbo – to je moja zadolžitev (smeh). Iz Penanga do centra Kuala Lumpurja je približno štiri ure z avtom in slaba ura z letalom. Na voljo so tudi hitri in počasnejši vlaki med Penangom, Kuala Lumpurjem in tudi Singapurjem. Seveda imajo tudi taksije in Uber.
V Maleziji sem ves čas z lokalnimi prebivalci. Jeffovi starši radi prirejajo zabave in večerje, tako da sem spoznala že ogromno novih ljudi, tako stalnih prebivalcev, kot tistih, ki so se kasneje preselili v Malezijo. Teh ni malo. Ne bi mogla izpostavit le enega predela, kjer so mi najbolj prirasli k srcu. Vsak človek je po svoje zanimiv in rada slišim o njihovih zgodbah, izkušnjah in pogledih na svet.
Morda ne ravno nenavadno, mi je pa zelo všeč, kako uspešno se prepletajo različne kulture. V isti ulici so mošeja, katoliška cerkev, budistični tempelj, indijski tempelj, pa še kakšna vera se najde. Všeč mi je, kako strpni so eden do drugega. To je sicer bolj značilno za otok Penang, kot za celo državo, ki se po regijah precej razlikuje.
Da je lahko zelo vroče! Sama čez dan najraje ostajam notri, pod klimo. Otok ima tudi lepe plaže, nekatere bolj skrite od drugih. Dobro se je izogniti deževnim sezonam, ki prinesejo hude padavine. Osebno imam zelo rada to obdobje, a če si v Penangu le kakšen teden ali dva, verjetno ni najbolj prijetno.
Družim se z lokalnimi prebivalci in Jeffovo družino, radi gremo peš do Botanical Gardens in Youth Parka, kjer so na voljo telovadne opreme na prostem. Radi tudi hodimo do bližnjega hriba, kjer se nam med hojo pogosto pridružijo tudi divji psi in opice pa še kakšen komar. Z Jeffom se rada voziva ob plažah z odprtimi okni in uživava ob glasbi in morskem zraku. On ima še vedno v Maleziji svoj vintage avtomobil iz 70ih let, s katerim se zgodaj vsako jutro zapelje po otoku, včasih se mu pridružim sama, včasih pa njegov oče. Najraje pa seveda tudi jem!
Spoznajte se z domačini, ki so večinoma zelo prijazni, uživajte v novi hrani in okusih in ne pozabite na kakšno tableto, ki bo prišla še kako prav, če pride do manjše zastruptive s hrano ali vodo. Nikoli ne veš …
Tempeh pripravljen na tradicionalen malezijski način s kurkumo in soljo, rahlo popečen v olju. Jackfruit tacos, ki jih rada jem v bližnji londonski restavraciji Farm Girl na Notting Hillu. Vsa hrana, ki sem jo poskusila v Singapurju. Že nekaj let sem veganka in v Singapurju sem hodila le po veganskih restavracijah. Ne vem, kaj tam dajejo v hrano, ampak vsak obrok je bil božanski! VeganBurg v Singapurju je tudi ena izmed najljubših restavracij Paula McCartneyja.
Durian, sadež, ki tako smrdi, da je prepovedan v javnih prostorih, a je zanimiva izkušnja, ko ga poskusiš. Nekateri ga obožujejo, nekateri ga ne prenesejo. Sama spadam v drugo skupino. Kuih koci, putu mayam, cendol, kakršnokoli sladico, ki vsebuje pandan in še in še.
Pred nekaj leti sva z Jeffom na poti iz Botanical Gardens naletela na divjo psičko, ki ji je manjkal spodnji del prednje tačke. Rana je bila zelo sveža in videla se je kost. Skušala sva ji pomagati, a je nisva uspela ujeti. Poklicala sva bližnje zavetišče za pse, ki ga vodijo prostovoljci. Po nekaj dneh jim je končno uspelo uloviti psičko, ki so jo ves čas obdajali in varovali drugi divji psi. Odpeljana je bila k veterinarju, kjer so ji pomagali. Kasneje sva šla z Jeffom do zavetišča, kjer sva pomagala sprehajati tamkajšnje pse. Slaba izkušnja je imela lep konec, a me še danes stisne, ko se spomnim njene tačke.
Ko sem bila mlajša, sem mislia, da po celem svetu živijo tako, kot v Sloveniji. Ko sem odšla v tujino, sem ugotovila, kako zelo različne so si kulture in načini življenja. Vsa ta leta v tujini so me naučila tudi, da sem lahko zelo hvaležna, da prihajam iz tako čudovite zelene dežele kot je Slovenija.
Tiste male skrite kotičke neokrnjene narave, ki jih jemljemo za samoumevne. Pa tudi vreme v Sloveniji mi je najbolj všeč.
Ja, čez nekaj let se defenitivno želim vrniti. Če ne v Slovenijo, pa vsaj v katero izmed okoliških držav.
Najljubša država: Povsod je lepo, a doma je najlepše: Slovenija! Predvsem v pomladanskem in zgodnjem poletnem času, ko se zunaj slišijo črički in se na nebu vidijo zvezde.
Najljubše mesto: London.
Najljubša plaža: Katerakoli s kristalno čisto vodo in senco v bližini.
Najljubša kulinarika: odvisno od dneva, nimam najljubše.
Naljubši način transporta: Avto.
Najljubši jezik: Angleščina.
Pozitivna in nasmejana mamica majhni hčerki, ki je vedno na lovu za novimi dogodivščinami.
Ljubezen in delo. Partner je bil povabljen na delo na Tenerife, čez nekaj mesecev sem se mu pridružila še sama.
Tenerife je bil zdaj strnjeno skoraj 4 leta moj prvi dom. V prihodnosti pa ne vem, kako bo. Mogoče bo moj drugi dom v zimskem delu leta.
Res je. Top Tips Tenerife tvoriva jaz in moj partner in seveda najina majhna pomočnica. Začelo se je tako, da sva prodajala izlete in karte na otoku Tenerifu. Vse od Loro in Siam parka do izletov z ladjico za ogled kitov in delfinov. Potem sva dobivala razna povpraševanja in sva začela ponudbo širiti. Na dnevna vodenja v slovenščini, trekinge … V februarju sva imela tudi krasno skupino potovanja po Tenerifu. Prvotni namen ni bil urejanje namestitev in letalskih kart, ampak je povpraševanje tako veliko, da sem se odločila, da v ponudbo dodam tudi to. V tem trenutku lahko poskrbiva za vse, kar potrebujete za oddih na Tenerifu.
Tenerife je kar priljubljena destinacija pri Slovencih, bolj kot sem si mislila sama. Malo neugodno je samo to, da so Slovenci zelo osredotočeni na šolske počitnice. Kar za njih pomeni večji finančni zalogaj (zaradi visokih cen letalskih kart), zame pa zgoščeno delo ob določenih delih leta.
Zelo spontano. Videla sva, da naju vsi sprašujejo kod in kam na Tenerifu. Zato sva se povezala s ponudniki in začela prodajati karte. Danes pa tudi apartmaje, najem avtomobilov in organizacijo izletov. Nekako je to prišlo čisto od povpraševanja ljudi, ki prihajajo na Tenerife in sva po njihovih željah oblikovala storitve.
Trdo kožo in malo širši pogled na svet.
Čudovit vulkanski otok sredi oceana, kjer je skoraj vsak dan sonce.
Izjemno prijazne, pozitivne, človeške.
Premiki na daljše razdalje so mogoči samo z letalom.
Veliko ljudi preseneti ob prihodu ta pokrajinska raznolikost vse od najvišjega vrha Španije El Teide do najvišjih klifov v Evropi, edinega oblačnega gozda v Evropi do polpuščavskih območij ob oceanu. Tudi sama sem si predstavljala, da je otok prekrit z resorti polnimi turistov. V resnici je tak zelo majhen del otoka.
Sonce, vulkanska pokrajina, ocean.
Jeseni, ker pridete iz turobne srednje Evrope na čudovito sonce in ocean je najtoplejši v celem letu.
Sonce, sonce, sonce, sonce, sonce, odlično tropsko sadje, odlična morska hrana, zelo prijazni ljudje in umirjen ritem življenja, sonce in morje.
Najljubši kotiček za sprostitev: Chiringito Pirata.
Najboljšo kavo potrežejo v: LA PEPA food court.
Najboljše kosilo najdete pri: Rincon de Pollo Los Cristianos, kanarski piščanec.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Almogrote – kozji sir z mojo rojo (rdečo omako).
Najboljši šoping je: Tržnica San Isidro za zelenjavo. Drugih nakupov se ne poslužujem veliko.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Življenje na Tenerifu je zunaj. V muzeje in galerije te redko zanese. Notranji prostor pa koncertna dvorana Auditorio v Santa Cruzu.
Park, kjer najraje poležavate: Poležava se res kar na plaži. Durgače pa krasen sprehod v parku v Santa Cruzu.
Najlepša plaža: La Tejita
Najbolj podcenjena atrakcija: Mogoče vasica Masca.
Najbolj precenjena turistična točka: Prav nobena se mi ne zdi precenjena. Ene zgubijo na vrednosti zaradi preobljudenosti in med te bi štela Siam park. Še vedno je najboljši vodni park na svetu in je vreden svoje slave.
Najlepši razgled najdemo: Mirador Ingles, če imaš srečo s soncem.
Najboljša zabava: 1x na leto v Santa Cruz zagotovo pride Luis Fonsi s svojim Despacitom.
Najljubši festival/dogodek: Karneval februarja – 2. največji na svetu za brazilskim.
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Plaža Las Terecitas, Masca, Paisaje Lunar, Auditorio Santa Cruz de Tenerife.
Direktni leti iz Benetk, Dunaja, Bologne in Milana.
Prednosti so zelo ugodna klima, nikoli prevroče in nikoli premrzlo, odlična sveže sadje in zelenjava ter odprtost in prijaznost domačinov. Slabosti sta zelo močno sonce in voda iz plastenk.
Prednosti so višina plačila, ni zelo višja, vendar toliko, da se na dolgi rok pozna. Prednost je tudi, da so nadrejeni zelo sproščeni, nikoli ne priganjajo in dajejo moralnih pridig. Slabosti so urniki v turizmu, za nekatere zna biti problematično, da je plačilo stimulativno, vendar se, če dobro delaš, da lepo služiti.
Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 10
Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 1
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 10
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 10
Vandraj insider: Klara Vrbnjak, plesalka, ki vas vabi na terapevtski oddih na Tenerife