Maroko skozi oči Slovenke, ki jo je tja odnesla ljubezen do valov in Maročana

Sara Juvančič je Slovenka, ki jo boste v domači deželi zadnje čase srečali bolj poredko. Maroko je postal njen drugi dom, potem ko je tam našla dve ljubezni. Morske valove in Maročana.

Maroko smo tokrat spoznavali skozi oči Sare Juvančič, Slovenke, ki v maroškem obmorskem kraju Tamraght z izbrancem maroških korenin vodi surf šolo. V Vandraj intervjuju mi je zaupala, kakšno je življenje v tej sončni deželi na severu Afrike, kaj ji je tam najbolj všeč in česa ob obisku Maroka ne izpustite.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še niso uspeli spoznati?

Moje ime je Sara, stara sem 26 let in prihajam iz Trbovelj. Trenutno živim v Tamraghtu v Maroku, s fantom Maročanom, s katerim sva pred letom dni ustanovila svojo surf šolo in surf camp. Moje življenje je že od nekdaj povezano s potovanji in športom. Do 23. leta sem trenirala alpsko smučanje, zato sem bila zaradi treningov in tekmovanj več v tujini, kot doma. Od tu pravzaprav izvira moja strast do potovanj. Prijatelji bi me opisali kot iskreno, prijazno, zabavno in ob prvem stiku sramežljivo, saj namreč potrebujem nekaj časa da se v družbi novih ljudi sprostim. Definitivno pa obožujem potovanja in raziskovanje novih kultur in običajev.

 Zakaj ravno Maroko in zakaj Tamraght?

V Maroko me je pot prvič vodila dve leti in pol nazaj. Po koncu smučarskega obdobja sem se odločala za svoj prvi solo izlet. Ker sva s prijateljico že dalj časa sanjarili o surf počitnicah, nikoli pa nisva našli skupnega časa, da te sanje uresničiva, sem se odločila, da odidem v Maroko sama in poskusim surfat. Tako sem rezervirala teden dni počitnic v surf campu v Tamraghtu, ker pa sem si mislila, da je nesmiselno tako dolgo pot opraviti samo za en teden, sem preživela še 6 dni v Marakešu. Tam sem še dodatno nasitila svoje raziskovalne borbončice.

V surf kampu sem imela odličnega surf inštruktorja, v katerega sem se tudi zaljubila in je sedaj moj partner. Zaradi ljubezni sem se začela v Maroko, natančneje v Tamraght vračati vse pogosteje in si tukaj s fantom ustvarjati skupno prihodnost.

Sara in Yassine

Torej je Maroko vaš drugi dom? Kako pogosto ste tam?

Da, res je. To je sedaj moj drugi dom. Tukaj preživim več časa kot doma, v Sloveniji. Se pa pogosto vračam v Slovenijo zaradi službenih obveznosti. Tukaj sem približno 2 do 3 mesece, nato pa se vrnem v Slovenijo za 3 tedne in potem grem spet nazaj v Maroko.

Kako bi opisali Maroko?

Maroko je prečudovita država, z ogromnim številom lepih kotičkov, odličnih za popotnike. Po mojem mnenju je Maroko država, kjer lahko vsak popotnik najde nekaj zase. Ocean ponuja neskončne možnosti za vodne športne, seveda je najbolj znano surfanje. Potem imajo visoko gorovje Atlas, kjer je ogromno trekking poti, če si želiš poležavanja in razvajanja, lahko v Maroku najdeš ogromno hotelskih kompleksov, ki ponujajo najrazličnejša razvajanja. In še in še … Maroko je znan tudi po začimbah, arganovem olju, odlični kulinariki …

Pa tamkajšnje ljudi?

Ljudje so po mojih izkušnjah zelo prijazni. Najbolj mi je zanimivo, ko te absolutni neznanec na ulici pozdravi in vpraša kako si. Tega iz Slovenije nisem navajena. Tukaj je način življenja precej bolj umirjen kot pa v Evropi, ljudje so sproščeni in niso v konstantnem stresu. Mislim, da večinoma ljudje tukaj živijo dobesedno iz dneva v dan.

Kateri je najboljši del leta za obisk?

Maroko je popularen za obisk skozi vse leto. Mogoče bi odsvetovala obisk Marakeša in notranjosti države v poletnih mesecih, saj temperature močno narastejo, tudi do 40°C in več. Agadir pa ima res ugodno klimo, poleti je okrog 30°C čez zimo pa okrog 20°C. Tudi naš surf kamp je odprt skozi vse leto, najboljše valove in posledično top sezono za surfanje pa imamo nekje od začetka oktobra do konca marca.

Izlet v puščavo

Katera je najbolja nadležna stvar Maroka?

Zame je najbolj nadležen promet v mestih. Pa ne, da je moja vožnja slaba ali da imam strah pred vožnjo. Daleč od tega, le sam potek načina njihove vožnje je kaotičen in nepredvidljiv. Potrebovala sem več kot leto dni, preden sem se opogumila sesti za volan (smeh). 

Kaj iz njihove kulture bi prenesli domov in česa res ne? 

Definitivno njihovo kulinariko in pa sproščen način življenja, brez vsakodnevnega stresa. Česa ne bi prinesla? Res sem dolgo razmišljala, vendar se nisem spomnila ene stvari, ki je ne bi prinesla v Slovenijo. Enostavno obožujem njihov sproščen način življenja.

Essaouira

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o deželi kot je Maroko kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?

Od prijateljev pogosto dobim vprašanja ali imajo v Maroku alkohol in pa kako se obleči. Torej mogoče si predstavljamo to zaradi njihove religije. Vendar je Maroko res odprta država za turiste. Turist je v Maroku dobesedno kralj. Seveda pa ne priporočam, da odhajate sami na samotne kraje in da se držite turističnih predelov oziroma najamete vodiče (trekking, puščava…).

Naj pa tudi vam pojasnim, da v Maroku imajo alkohol, res ne povsod, vendar ga imajo. Tudi kar se oblačenja tiče ni nikakršnega problema. V Tamraghtu se brez problemov sprehajaš v kratkih hlačah, v večjih mestih pa se jaz zgolj zaradi spoštovanja oblečem primerno njihovi kulturi. Torej res je vse odvisno od posameznika, priznam pa, da bodo dekleta precej bolj opazna in ogovorjena s strani domačinov, če bodo oblečena v kratke hlače, kratke oblekice ali majice z dekoltejam.

Od kod ljubezen do deskanja in nenazadnje tudi do predajanja znanja ostalim navdušencem?

Kot sem že omenila, je bila to moja dolgoletna želja – poskusiti surfanje. K ljubezni do surfanja je definitivno pripomogel Yassine, moj fant in moj prvi surf inštruktor. Je pa res, da je tako super surf inštruktor, da mi je surfanje šlo od samega začetka zelo dobro, kar je definitivno pripomoglo k ljubezni do tega. Ne bi pa se še opredelila kot odlična, dobra surferka, sama se imam še vedno za začetnico.

Ideja do predajanja znanja se nama je pa porodila že zelo kmalu. Yassine ni bil zadovoljen z delom v surf kampu, vendar je kljub vsemu želel ostati v tem poklicu, jaz pa sem tudi potrebovala več zaposlenosti. Tako sva se odločila, da poskusiva s svojim surf kampom. Sedaj Yassine še naprej predaja svoje surfersko znanje, jaz skrbim za marketing, na plaži pa se našim gostom pridružim s fotografiranjem njihovega surfanja.

Kako poteka takšen tečaj?

Navadno se gostje odločajo za teden dni dopusta z nama. Ponujamo odlične surf pakete z vključenimi tremi obroki dnevno, prenočiščem, tečajem surfanja, opremo za surfanje, izlet v Imsouane (surf spot z najdaljšim valom v Afriki), Wi-Fi v nastanitvi, prevoze na plažo, transfer iz letališča v Agadirju ali pa avtobusne postaje …

Naš dan pa je videti nekako takole. Dan začnemo z odličnim maroškim zajtrkom v naši nastanitvi. Nato se odpravimo na plažo. Pogledamo nekaj različnih surf spotov, glede na razmere se surf inštruktor odloči, na kateri plaži bomo ostali. Postavimo senčnike, se namažemo s sončno kremo, oblečemo neoprene in začnemo z ogrevanjem. Sledita hitra teorija in praksa na plaži, nato pa skočimo v vodo in svoje znanje prenesemo na valove. Korak za korakom. Inštruktor je ves čas s tečajniki, pomaga in daje nasvete in navodila za napredovanje.

Po 3 urah tečaja imamo okusno in zdravo pakirano kosilo (na primer solato s svežim sadjem in svežim naravnim sokom). Po kosilu si tečajniki lahko vzamejo malo časa za počitek, nato pa se vrnemo k lovljenju valov. Tokrat vadijo sami, kar so se naučili v jutranjem tečaju. Inštruktor pa nadzoruje s plaže. Po koncu surfanja se odpravimo nazaj v hotel, v tem prostem času pa se tečajniki lahko odličijo za masažo, za obisk hammama, ki je nekakšne vrste javna kopalnica s tremi sobami. Vsaka je toplejša od prejšnje. V hammamu ti naredijo piling celotnega telesa in poskrbijo za čist in zdrav videz kože. Za tiste, ki imajo raje zasebnost, obstajajo tudi zasebni hamami. Lahko pa preprosto počivamo v hotelu. Sledi večerja, po večerji pa analiza tekočega dne, s pregledom slik in videoposnetkov …

Poleg tečajev torej nudita tudi prenočišče?

Tako je. Nudiva tudi prenočišča v tradicionalnem maroškem riadu (hotelu), ki je od plaže oddaljen kakšnih 6 minut hoje. Riad ima nekaj teras z ležalniki za popolno relaksacijo po napornem dnevu, lahko pa se osvežite v bazenu, ki je v središču riada.

Kako pogosto raziskujete Maroko in njegove druge kotičke? Katerih ob obisku te dežele ne smemo zamuditi? 

Zelo malo, kajti vso energijo trenutno usmerjava v najin surf camp, da lahko ponudiva kar se da ekstravagantno in edinstveno izkušnjo. Sva se pa pred kratkim vrnila iz kratkega izleta v puščavo. Maroko ponuja ogromno lepih kotičkov, seveda je odvisno, za koliko časa pridete in kaj so vaše prioritete. Razdalje med mesti v Maroku so velike, saj je Maroko res velika država. Nekaj kotičkov ki so vredni obiska: na severu: Asilah, Chefchaouen, Tetuan, Casablanca – samo velika mošeja, če si niste izposodili avta pa vam niti ne priporočam postanka. Nato še Marakeš, pa trekking v Atlasu, obisk slapa Ouzoud in izlet v Ourika Valley. Na jugu pa: puščava, Ait Ben Haddou, Ouarzazate, Agadir, Legzira, Essaouira in seveda teden dni počitnic v Tiziri Surf Maroc.

Kakšna je maroška kulinarika in kaj je treba tam poskusiti? 

Maroška kulinarika je odlična. Obožujem vso njihovo hrano. V njihovi kulinariki je vključeno veliko sveže zelenjave in pa predvsem počasno kuhanje jedi. Najbolj znana jed v Maroku je definitivno tajine. Tajine je glinena posoda s pokrovom, v kateri se lahko pripravi najrazličnejše jedi (od rib, mesa do samo zelenjave). Se pa vse sestavine skupaj kuhajo v posodi najmanj 1 uro, kar da hrani res poln in popoln okus. Obvezno je potrebno poskusiti tajine, tangija (v Marakešu) in pa kuskus. Ne pozabite poskusiti tudi maroške palačinke imenovane Msemmen in pa maroške nutele imenovane Amlou. Moja najljubša jed pa je definitivno kefta tajine (tajine z mesnimi kroglicami).

Kateri je najboljši način transporta po Maroku? 

Najhitrejši način transporta je definitivno avto, vendar, če niste ravno vešči voznik avto odsvetujem (predvsem v mestih središčih). Po celem Maroku pa najdemo super ugodne avtobusne prevoze s prevoznikom CTM ali Supratours. Na severu pa tudi ugoden železniški promet. 

Pa najugodnejša pot v Maroko? 

To je pa spet odvisno od vašega najbližjega letališča in pa kam v Maroko želite leteti. Jaz največkrat letim na relaciji Benetke – Agadir s prestopom v Casablanci. Sedaj pa se je odprla tudi linija z nizkocenovnim prevoznikom na relaciji Milano – Agadir. Najdemo pa tudi ugodne karte Benetke – Marakeš ali pa Benetke – Fez.

Kot zanimivost, najcenejša letalska karta, ki sem jo dobila do Maroka, je bila enosmerna karta Benetke – Marakeš za 17 evrov.

Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji? 

Prednosti so definitivno sproščen način življenja in pa nižji stroški življenja. Seveda je ogromna prednost tudi klima in pa življenje ob oceanu. Slabosti pa so zame te, da ne govorim njihovega jezika ali vsaj francoščine. Moti pa me tudi slab zdravstveni sistem.

 Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini? 

Na to ne bi znala odgovoriti, saj uradno delam tukaj samo prostovoljno in sem zaposlena v Sloveniji. Definitivno pa je slabost najinega posla ta, da je konkurenca ogromna in se vsako leto še povečuje.

Se nameravate kdaj vrniti v Slovenijo?

Seveda se nameravam vrniti, vendar zaenkrat še ne. Ko bo čas za družino, definitivno, saj želim vzgajati svoje otroke v Sloveniji in jih šolati v Sloveniji. Vendar za enkrat še nimava tega v načrtu. Tako da bova še naprej gradila na prepoznavnosti Tizirija in na najini uspešni poslovni poti.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih?

Od prijateljev največkrat slišim nimam časa in denarja. Žal mislim, da to ne drži. Vse je odvisno od naših prioritet. Če želimo potovati, bomo našli čas za potovanje. Kar se pa denarja tiče, so pa potovanja postala res dostopna vsem. Za zelo malo denarja lahko najdemo res ugodne letalske vozovnice, prenočišč pa je v turističnih destinacijah tudi ogromno po res ugodnih cenah.

Najboljši nasvet, ki ga lahko namenite drugim popotnikom ali tistim, ki jih vleče življenje v tujini? 

Pojdi, raziskuj, poskusi. Če ne uspe, se vedno lahko vrneš domov v Slovenijo k svoji družini.

Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?

Najboljše, kar sem odnesla, je to, da sem spoznala Yassina in da skupaj ustvarjava sanjsko podjetje Tiziri Surf Maroc.

Sari in Yassinu ter njuni surf šoli Tiziri Surf Maroc lahko sledite na INSTAGRAMU, FACEBOOKU in spletni strani.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: Slovenci in Slovenija skozi oči Japonke Kei #INTERVJU

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vandraj insider: Na valove Kanarskih otokov k Špeli in Toniju

Po svetu vandra vedno več Slovenk in Slovencev, nekateri med njimi pa so si prek naših meja našli tudi nov dom. Beg možganov ali lov za boljšim življenjem? V rubriki Vandraj insider bodo mladi, ki živijo in ustvarjajo v tujini, vsak teden z nami delili svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke mesta, v katerem živijo. Preberi več

INTERVJU: Let’s Doodle, slovenska zgodba, ki se s Portugalske vrača domov!

Kako so nastali kapucarji Let’s Doodle, kaj je njihova posebnost in zakaj se njihova ustanovitelja Nina in Nejc s Portugalske po dveh letih in pol vračata v Slovenijo? Preverite v spodnjem intervjuju, še prej pa smo zbrali nekaj uporabnih informacij o mestu, ki ga mlada Slovenca zapuščata, potem ko sta dodobra raziskala vse njegove imenitne kotičke. Preberi več

Kam skejtat?

Z začetki na cestah Kalifornije, je skejtanje postalo spoštovan in nadvse popularen ulični šport po vsem svetu, ki naznanja sproščenost in svobodo gibanja. Z leti, je šport prerasel v življenjski slog, z ujemajočo se subkulturo in modo. Korenine skejtanja sežejo vse do oceana, saj je njegov predhodnik surfanje na valovih. Deska, ki je z leti dobila koleščke, pa je danes popularno mestno prevozno sredstvo, ki ga lažje kot katero koli drugo vzamemo tudi s seboj na letalo. Portal Hypebeast je za vse ljubitelje športa, ki bo z letom 2020 postal celo uradna disciplina na letnih olimpijskih igrah, izbral svetovne kraje, kamor moraš s seboj obvezno vzeti tudi svoj skejt.

#1 Bali, Indonezija

Na Baliju je kultura skejtanja in surfanja globoko prepletena s kulturo, otok pa gosti tudi mnogo skate parkov. bali

#2 Kambodža

Organizacija Skateistan je leta 2011 tu zgradila prvi skate park, da bi uličnim otrokom pomagala pridobiti samozavest in prostor za druženje. Kultura skejtanja od tedaj strmo raste, ena najčudovitejših pokrajin na svetu pa kar kliče, da po njej zapelješ svoj skejt.

skejt2

#3 Kitajska

Skejtanje se je tu začelo šele leta 1986, danes pa verjetno ni boljšega občutka, kot s skejtom prepeljati ne tako obljudene dele Kitajskega zidu ter izvesti nekaj trikov v kulskih skate parkih Šanghaja.

skejt3

#4 Norveška

Med leti 1978 in 1989 je bilo skejtanje na Norveškem prepovedano. Mladi so zato desetletje skejtali na skrivaj, tako pa je šport pridobival na priljubljenosti, saj je ustvaril nekakšno uporniško subkulturo. Posebna izkušnja je skejtanje na severnem Lofotenu, kjer zamrznjene peščene plaže služijo kot odlična podlaga.

skejt4

#5 Indija

V Indiji so prvi skate park zgradili leta 2003, od takrat naprej pa je ta čudežna dežela prava skejtarska meka.

skejt6

#6 Maroko

Zadnje desetletje vse več mladih odhaja surfat in skejtat v Maroko, saj pisane ulice z zidovi in stopnicami služijo kot odlična skejtarska platforma.

skejt7

#7 Kuba

Uradno je skejtanje na tem Karibskem otoku prepovedano, a pripadnikov te subkulture je vse več. Zapelji se med pisanimi pročelji kubanskih hiš ter izmenjaj izkušnje s kubanskimi skejterji, ki so si nadeli vzdevek “23 y G”.

skejt8

#8 Otoki Faroe

Zamrznjena pokrajina na otokih med Dansko in Islandijo omogoča neverjetne razglede klifov in slapov. Za začetnike otoke odsvetujemo, za izkušene skejtarje pa bodo verjetno postali najljubši kraj na svetu.

skejt9

Foto: HYPEBEAST

Kalifornija gostila pasje tekmovanje v surfanju

Delovni dan hitreje mine, če se že zjutraj dodobra nasmejiš. In kaj je bolj prikupnega kot kužki.

O psih, ki potujejo s svojimi lastniki, smo že pisali, tokrat pa so se kužki preizkusili na surferskih deskah. Kalifornija je namreč pred kratkim gostila že osmo letno tekmovanje v pasjem surfanju in štirinožni kosmatinci so pogumno zajahali valove. V spodnji galeriji si lahko ogledaš, kako so se odrezali mali in veliki psi ter njihovi lastniki z vsega sveta.

–> Preberi še: Najbolj fotogenični kosmati raziskovalci sveta

sub-buzz-1851-1474877889-1 sub-buzz-2967-1474877999-7 sub-buzz-5595-1474877873-13 sub-buzz-5790-1474877864-3 sub-buzz-6117-1474877870-4 sub-buzz-6462-1474877964-3 sub-buzz-6972-1474878006-3 sub-buzz-9495-1474877892-1 sub-buzz-12051-1474877967-3 sub-buzz-12472-1474877996-1 sub-buzz-18227-1474883252-21 sub-buzz-25707-1474877902-2 sub-buzz-28890-1474877879-1 sub-buzz-29644-1474877977-2 sub-buzz-29848-1474877925-3 sub-buzz-29848-1474878013-5 sub-buzz-30843-1474877912-1 sub-buzz-32577-1474878003-5

Foto: David Mcnew/Facebook

Povsem zares! Na surfanje na Dunaj

Avstrija sicer nima morja, vendar to poletje vseeno postaja novi surf spot. Ta petek je zaživel projekt 3CityWaves, ki so ga razvili v nemškem Münchnu. Podžupanja Maria Vassilakou je na trgu Schwarzenbergplatz v središču Dunaja odprla več kot 1.000 kvadratnih metrov veliko površino, ki bo za mestne surferje na voljo do konca septembra. Valovi visoki do 1,4 m v 30 m dolgemu bazenu bodo to poletje ena večjih zanimivosti na Dunaju.

Ker je višino valov in njihovo intenzivnost v nekaj sekundah mogoče prilagoditi glede na potrebe surferjev, se bodo tudi popolni začetniki s profesionalnimi trenerji lahko podali med valove. Za 50 minut mestnega surfanja z vso opremo (desko, čelado in vodenjem) boste odšteli 39 evrov.

13243962_1017100881673039_7340900084223675225_o

Takšni prizori bodo to poletje na Dunaju nekaj povsem običajnega.

Se ti zdi ideja zanimiva, vseeno pa si skeptičen, kako potratna in neokološka je ideja? »Niso pozabili niti na okolje, saj napravo poganja voda oz. energija iz vodnih elektrarn,« pravi Clemens Kreitner, vodja projekta.

Na surfarskem objektu bo poskrbljeno tudi za tiste, ki ne surfajo, a pač morajo zraven za podporo. 3CityWave ponuja lepo teraso za opazovanje mestnih deskarjev.

13394181_1024249480958179_48314664917600789_n

Foto: 3CityWaves

Kam po najboljše evropske valove?

Pozabi Maui in Malibu, popolne valove je moč najti bližje, kot si misliš!

Evropa premore nekaj najboljših surferskih točk na našem planetu. To starodavno polinezijsko umetnost je na staro celino prvi prinesel že kapitan Cook s svojega popotovanja po Havajih leta 1778, zares pa se je v zahodnjaško zavest usidrala šele slabih 200 let kasneje, sprva na jugozahodu Francije ter na Otoku.

Britanci so deskanju hitro odprli svoja srca, saj je bilo hladno, mokro in zahtevno, torej nekoliko podobno njihovemu vremenu, v času brez neoprenskih oblek, pa je bila za ta šport potrebna precejšnja mera odločnosti. Danes v Evropi najdemo nekaj več kot 2,5 milijona surferjev in surferk, v lov za valovi pa se lahko podajo vse od tople idilične Španije do hladne Škotske ali neprizanesljive Irske, kjer na Atlantski obali kraljujejo gromozanski 15-metrski valovi.

Kje najdeš začetniške valove?

Portugalski Algarve je ena najbolj sončnih ter valovitih destinacij v Evropi. Tu najdeš kar dve obali, bolj zahtevne in divje valove lahko ujameš na zahodni, za začetnike pa je odlična mirnejša, južna stran. Z malo truda je na obeh straneh mogoče najti prazne dele obale, zato se za valove ne bo nujno potrebno boriti z lokalci.

Kaj pa valovi v kombinaciji z ogledom metropole?

Za uravnoteženo kombinacijo deskanja in kulture se je najbolje odpraviti kar v Lizbono, kjer lahko sončen dan na valovih zaključiš z nepozabnim večerom v mestnem jedru. Zaradi odličnega podnebja definitivno priporočamo kampiranje, v kolikor pa želiš nekoliko udobnejšo nastanitev, lahko na Airbnb-ju najdeš mnogo ugodnih stanovanj.

Kam po izziv?

Za surferski izziv se nameni v Maroko. Ta sicer ni v Evropi, pa vendar je del ustaljene evropske deskarske ture že od kar so se tja odpravljali hipiji v svojih VW vanih. Skoraj tradicionalni zimski pobeg v maroški Taghazout je postal že znana surferska folklora.

Kje lahko surfaš sam?

Če ne maraš konkurence in gledalcev, boš svoj surferski spot najlažje našel  v Galicijski regiji na Costa Verde. Najboljša meseca za obisk tega »evropsko-kalifornijskega« predela sta jesenska september in oktober ter pomladanska maj ali junij.

Surfanje je pravzaprav možno na vseh dovolj velikih vodnih površinah, saj ponekod surfajo tudi na jezerih. Dobre valove je moč najti tudi v sosednji Italiji, predvsem na Siciliji in Sardiniji. Tudi Norveška in Islandija sta znani zbirališči surferjev, lahko pa potrdimo, da so slednji malce bolj pogumni, saj tamkajšnja voda ni ravno prijetnih temperatur.

Foto: Shutterstock

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.