Mednarodnemu dnevu turističnih vodnikov se pridružuje tudi Turizem Ljubljana. 21. februarja prireja brezplačna vodena tematska ogleda mesta Zgodbe ljubljanskih mostov in Sprehod po Cankarjevi poti.
Ljubljanica daje Ljubljani nezgrešljiv pečat s svojimi zanimivimi mostovi in slikovitimi nabrežji v starem mestnem jedru. Arhitekt Jože Plečnik je odločilno zaznamoval podobo mesta, ko je uredil rečne bregove v starem jedru Ljubljane. Ob reki je zasnoval tudi sprehajalne poti z drevoredi. Med njimi Trnovski pristan z vrbami žalujkami in stopničastim sprehajališčem. Ustvaril ali obnovil je tudi vrsto mostov na reki in njenih pritokih: od Trnovskega in Čevljarskega mostu do osrednjega, Tromostovja, ki zdaj prispevajo k edinstveni podobi Ljubljane.

Na vodenem ogledu se bodo obiskovalci sprehodili z vodnikom od Fabianijevega do Hradetskega mostu,spoznavali najnovejše in najstarejše mostove, njihovo zgodovino in arhitekturo. Spoznali bodo tudi življenje Ljubljančanov v preteklih stoletjih, ki je bilo tesno povezano z reko.
Ogled se začne ob 11. in 16. uri pod Fabianijevim mostom, traja pa dve uri.
Slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar je v Ljubljani živel na številnih naslovih. Na vodenem literarnem ogledu je mogoče spoznati nekatere med njimi. Na turi se sprehodite mimo zgradb, kjer je pisatelj delal in živel, ter tako spoznate zgodbe in anekdote iz njegovega življenja in drugih pomembnih meščanov tistega časa.
Pot vodi do Poljanskega nasipa, Streliške ulice, Vodnikovega trga, čez Stari trg in Breg do Kongresnega trga, kjer je Cankar preživel zadnje dni svojega življenja. Konča se pred Narodno galerijo na Cankarjevi cesti, od koder je krenil sprevod ljudi, ki so se prišli poslovit od pisatelja.
Ogled se začne pri STIC na Krekovem trgu (ob 12. in 16. uri) in traja dve uri.
Udeležba na ogledih je brezplačna, a je število udeležencev omejeno, zato se je treba nanje prijaviti: za Zgodbe ljubljanskih mostov na TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, po telefonu (01 306 12 15) ali po e-pošti: tic@visitljubljana.si. Za Sprehod po Cankarjevi Ljubljani pa na STIC, Krekov trg 10, po telefonu (01 306 45 75) ali po e-pošti: stic@visitljubljana.si.
Foto: Shutterstock
I, Wanderlista: Pustila službo, prihranke za hišo pa namenila za potovanje po Aziji #intervju
Jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič, so se po enoletnem delu in raziskovanju skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno od 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke.
Razlog za kar 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do samega stropa Martelove dvorane. Tega je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel 4. julija 2017. V plezalnih akcijah, ki so sledile, je Biščak z Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih. To je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.

Zdaj je jamarjem po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je zdaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko raven vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.
Martelova dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine, velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Izjemna prostornina podzemnega kanjona je tisto, kar loči Škocjanske jame od drugih jam. To pa jih uvršča ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim na svetu.
Foto: Shutterstock
PREBERITE ŠE:
Angleški časnik EveningStandard je na potovalni straneh objavil članek z naslovom Najboljše destinacije za poletne poroke v Evropi. Na seznam TOP 11 se je uvrstil tudi slovenski turistični biser – Bled.
To poletje recite “da” v najlepših krajih v Evropi, so zapisali na spletni strani dnevnega časopisa EveningStandard. Sestavili so seznam top 11 destinacij, ki jih predlagajo za poročna prizorišča v poletnih mesecih. Na seznam se je uvrstil tudi Blejski grad.
Blejski grad opisujejo kot pravljično prizorišče, ker stoji na pečini in ima najlepši razgled na najbolj znano slovensko znamenitost – otoček s cerkvico na Blejskem jezeru.

“Za poročni obred lahko izberete cerkvico na jezeru ali v gradu, potem pa na grajski tarasi priredite najboljšo Instagram poročno zabavo,” so še zapisali v članku.
PREBERITE ŠE: Kako so legendarni The Rolling Stones opazili Blejsko jezero
Vir: STO
Foto: Unsplash
Guardian: Pohodniška pot Julijske Alpe med top destinacijami za 2019
Med tisočimi obiskovalci Tadž Mahala v Indiji, ki obiskujejo ta znamenit bel mavzolej, se pogosto klatijo številne opice, ki kradejo hrano in vse ostalo, kar ni privezano. Pred kratkim so celo napadle in poškodovale dva Francoza, medtem ko sta se poskušala fotografirati. Napadle so tudi gospodično, ki se je z njimi borila za svojo torbico. Nekaj nevšečnosti pa je zaradi njih imela tudi Kolumbijka, ki so ji ukradle torbico. Nazaj jo je dobila prepozno – šele ko so opice uničile njeno vsebino in raztrgale gotovino, ki so jo izbrskale iz denarnice.

Opice so tako postale nadloga, pred katero želijo policisti turiste zaščititi na nekoliko nenavaden način. Za nove okrepitve so si omislili posebne frače, s katerimi bodo odganjali te prebrisane primate. Kot pravijo, s tem ne ščitijo le turistov, ampak tudi sam Tadž Mahal, območje pod Unescovo zaščito, ki ne prenaša najbolje vseh obiskovalcev.
Policisti s fračami tako preganjajo opice, nimajo pa jih dovoljenja resno poškodovati. Po preizkusnem obdobju novega orožja so ugotovili, da opice bežijo že takoj, ko jih vidijo.
PREBERITE ŠE: Osupljivi Tadž Mahal spreminja barvo v zeleno
V celi Indiji naj bi sicer živelo okoli 50 milijonov opic, zaradi izgube naravnega habitata pa vedno pogosteje zatočišče najdejo v mestih. Samo v mestu Agra živi okoli 16.000 opic, na območju Tadž Mahala pa se jih je udomačilo že med 500 do 700.
PREBERITE ŠE:
Indija: Na Kumbh Mela, največjem verskem festivalu na svetu, pričakujejo 150 milijonov ljudi