Če gledate priljubljeno Netflixovo serijo Black Mirror, se pripravite na preslikavo prizorov v realnost. Kam morate, da vam na račun sledilcev na Instagramu podarijo brezplačen sushi? V Milano!
Lastniki priljubljene restavracije This Is Not A Sushibar so se odločili, da bodo priljubljenost pretočili v valuto. Več sledilcev, kot imate na Instagramu, manj plačate za obrok. Kako zadeva deluje?
Gostje lahko na račun sledilcev dobijo več brezplačnih krožnikov ali celo ves obrok. Kaj morajo storiti? Najprej potrebujejo profil na Instagramu. Nato morajo fotografijo svoje hrane objaviti z oznako #thisisnotasushibar.

Ob plačilu nato pokažejo svojo objavo, na podlagi katere jim izračunajo popust. Vendar pa se nikar ne veselite prehitro. Če imate manj kot 1000 sledilcev, ne bo iz tega nič. Kriterij je namreč sledeč.
Gostje, ki imajo med 1000 in 5000 sledilci, za objavljeno fotografijo z zahtevano oznako dobijo en brezplačen krožnik izbrane jedi. Tisti, ki imajo med 5 in 10 tisoč sledilci, dobijo dva krožnika, tisti z 10 do 50 tisoč oboževalci, se brezplačno najejo s štirimi hodi in tisti, ki imajo med 50 in 100 tisoč sledilcev, dobijo osem brezplačnih hodov. Da bi dobili zastonj vse, pa bo treba imeti kar prek 100 tisoč sledilcev.
Čeprav se vse skupaj sliši kot tekmovanje popularnosti na račun brezplačnega sušija, ima zadeva dva cilja. Drugi je seveda inovativna stimulacija gostov, da restavraciji na eleganten način dvigujejo prepoznavnost. Oglaševanje influencerjev s kompezacijo za obrok, torej, kar sicer ni nič novega. Pa dober tek!
Foto: Unsplash
Pred skokom v Azijo: Kako pravilno uporabljati jedilne paličice
Slovenska turistična organizacija je letos v okviru študijskega potovanja ob svetovnem dnevu čebel gostila tudi angleško biologinjo Megan Sherby, ki piše za prepoznavno turistično revijo BBC Wildlife. V decembrski številki je objavila obširen članek o podzemeljskem svetu Postojnske jame s poudarkom na človeški ribici.
V decembrski številki revije BBC Wildlife se je Megan Sherby v članku z naslovom “Cave dwellers” (Prebivalci jam) razpisala o čudovitem skrivnostnem svetu Postojnske jame in njenih skrivnostnih bitjih, ki živijo v svetu teme.
Še posebej je izpostavila človeško ribico, njene posebnosti, zgodovino njenega odkritja in najnovejše raziskave. Celotni članek v angleškem jeziku si lahko preberete tukaj.

Človeška ribica tudi močeril ali proteus je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnice v Hercegovini.
Navdušenje znanstvenikov in širše javnosti nad tem prebivalcem slovenskega podzemlja traja že od odkritja dalje. Zaradi človeške ribice in drugih redkih prebivalcev jam je Postojnska jama ena od zibelk speleobiologije kot znanstvene discipline.

Podoba človeške ribice prispeva velik del k prepoznavnosti Postojnske jame, kar Slovenija že dolgo izkorišča za promocijo izobraževalnega turizma v Postojni in drugih delih slovenskega Krasa. Turistična ponudba Postojnske jame tako vključuje tudi ogled Vivarija Proteus, ki predstavlja različne aspekte jamskega življenja.
Foto: Shutterstock
Vandraj insider: Slovenka, ki se je s Francozom ustalila na rajskih Karibih
Aurora borealis, ki mu pri nas pravimo polarni sij ali kar avrora, je čudovit naravni pojav, ki je ime najverjetneje dobil po rimski boginji jutranje zarje Avrori. Srečneži, ki sta ga že videli v naravi, se gotovo strinjate, da je to eden najbolj osupljivih pojavov. Tisti, ki ga imate še vedno na “to do” seznamu, pa se za zdaj lahko pocrkljate z njegovo uglasbitvijo. O čem govorimo?
Vandraj se je v iskanju polarnega sija podal na Dunaj, na dogodek brez primere Sound of Light, v prevodu torej zvok svetlobe. Podjetje Huawei je namreč prvo na svetu predstavilo zvok polarnega sija, ki ga je uglasbila umetna inteligenca. Ja, umetna inteligenca!

Na vprašanje “Kako zveni polarni sij?” je odgovorila orkestralna predstava v Brahmsovi dvorani koncertne hiše Musikverein na Dunaju, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence. Huawei je namreč nedavno predstavil nov paradni telefon Mate 20 Pro, da bi njegov izid obeležili na prav poseben način in pokazali njegovo zmogljivost na področju umetne inteligence, pa so povezali ekipo umetnikov in jim zadali vznemirljiv izziv: zajeti zvok svetlobe.
Kot kaže, je. Večmesečno sodelovanje strokovnjakov je na preizkušnjo postavilo zmožnosti človeškega učenja umetne inteligence na področju prepoznave slik in ustvarjanja novih kompozicij zvoka. Sodelujoči so se srečali s težko nalogo. Zajeti so morali polarni sij na Norveškem, nato pa poseben sistem umetne inteligence na telefonu naučiti samodejne prepoznave njegovih ključnih značilnosti in jih pretvoriti v glasbene elemente. Te so potem s pomočjo telefona vkomponirali v edinstveno simfonijo. V zadnjem delu izziva pa se je skupina umetnikov soočila z ustvarjanjem večsenzorične izkušnje, ki povezuje inovacije na področju umetne inteligence z nikoli prej slišanim jezikom polarnega sija oziroma avrore.

Kako se so lotili tega nenavadnega projekta? Lovec na avroro, Kjetil Skogli, je polarni sij posnel pod nočnim nebom na prostranih poljanah streljaj od mesta Tromsø na Norveškem. Po končanem snemanju je posnetke poslal v zvočni studio. Tam jih je s pomočjo posebnega sistema umetne inteligence in telefona Huawei Mate 20 Pro obdelal nagrajeni skladatelj Mark Sayfritz ter na njihovi podlagi uglasbil edinstveno simfonijo. Edinstven sistem umetne inteligence so namreč naučili prepoznave in analize različnih karakteristik svetlobe. To umetno inteligenco pa so nato naučili še povezovanja glasbenih elementov z videoposnetki polarnega sija.
“Z vpeljavo umetne inteligence v mojo glasbo se je odprl popolnoma nov razpon kreativnih možnosti. Zdaj lahko uvozim posnetke polarnega sija v sistem umetne inteligence, ki analizira parametre, kot so barva, velikost, oblika in hitrost. Na podlagi tega kar vidi pa nato generira različne variacije mojih glasbenih stavkov. Ko torej umetna inteligenca prepozna posebej dramatičen svetlobni učinek, lahko prilagodi zvok, da ta odraža intenziteto v sami kompoziciji. Nato pa lahko te elemente vključi v samo simfonijo,” je razložil skladatelj Mark Sayfritz.

Glasbeno mojstrovino je nato v roke dobil eden najboljših skladateljev in dirigentov na svetu, James Shearman, in iz nje v znameniti Brahmsovi dvorani na Dunaju pripravil nepozabno orkestralno predstavo Sound of Light. In verjemite, da se nam je ob poslušanju naježila koža. Mimogrede, James Shearman je uveljavljeni britanski dirigent in orkestrator, čigar glasba je krasila več kot 80 celovečernih filmov, med drugim Harry Potter in ognjeni kelih, Lepotica in zver ter Manchester by the Sea.
Huawei je s tem korakom začrtal nov mejnik v povezovanju z umetno inteligenco in to na način, ki nam je vsem blizu, skozi glasbo in naravne lepote. Njihovi izdelki in storitve so sicer na voljo v več kot 170 državah in jih uporablja tretjina svetovnega prebivalstva, vedno več privržencev pa imajo tudi pri nas.
FOTO: Kjetil Skogli in Huawei
Sagrada Familia, še vedno nedokončana španska ikona in najbolj obiskan spomenik Barcelone, vsako leto privabi več kot 20 milijonov ljudi. Gradijo jo že neverjetnih 136 let, šele zdaj pa je dobila gradbeno dovoljenje!
Nedokončana bazilika s petimi stebri ima zdaj vendarle dovoljenje za gradnjo. Dela, opravljena do zdaj so končno torej zakonita. Skladno z dogovorom z mestnimi oblastmi bo morala cerkev plačati 22 milijonov evrov, ob tem pa urediti javni prevoz do cerkve in urediti njeno okolico.

In kdaj bo končana? Po zadnjih napovedih bo Sagrada Familia, ki je od leta 2005 tudi na Unsecovem seznamu svetovne kulturne dediščine, končana v obdobju osmih let.
Preberite še: Ugodni povratni let iz Benetk do Barcelone

Bazilika je sicer mojstrovina katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Nad realizacijo svojega načrta je bdel od leta 1883 do nesrečne smrti leta 1926, ko ga je med sprehodom zbil tramvaj. Ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov, so ga prepozno oskrbeli in je tako tri dni po trku umrl.
Foto: Unsplash
Španija: Tako je videti tradicionalno obmetavanje s paradižniki