3 slovenski kulinarični dogodki, ki jih ne smete zamuditi ta vikend

Se imate za “foodie-ja”? Uživate v dobrih okusih? Potem ta vikend ne smete zamuditi okusnega dogajanja po Sloveniji. To so kulinarični dogodki, s katerih ne boste odšli lačnih ust.

Pivo & Burger Fest, Ljubljana

27. in 28. maja, bo na Pogačarjevem trgu prvič letos potekal priljubljeni Pivo & Burger Fest, osrednja slovenska prireditev za vse ljubitelje tega kraljevskega kulinaričnega dvojca. Na festivalu se bo tokrat predstavilo 22 ponudnikov burgerjev in 17 ponudnikov piva in ciderja iz najrazličnejših koncev Slovenije, prvič pa bo prireditev gostila tudi pivovarja iz sosednje Hrvaške. Neštete kombinacije sočnih burgerjev in osvežilnih piv bodo obiskovalci Pivo & Burger Festa lahko raziskovali v soboto od 11. do 23. ure, v nedeljo pa od 11. do 21. ure. Pokušnje in debate bo zagotovo spremljalo tudi pozibavanje v bokih in tapkanje z nogami, saj bosta za fino muziko na Pogačarjevem trgu skrbela DJ-ja Udo Brenner in Martin13. Več o dogajanju TUKAJ

Pssst namig: Ljubitelje koktejlov pa ekipa Pivo & Burger Festa ter Odprte kuhne že prihodnji konec tedna vabi še na Brino, festival koktejlov in miksologije, ki bo v soboto, 3. junija, od 17. do 24. ure potekal v preddverju čudovitih Križank.

Praznik Špargljev, Kras

V soboto, 27. maja, se v športnem parku JAVA v vasi Orehovlje začenja dvodnevni tradicionalni Praznik špargljev.
V okviru prazničnega dogajanja se odvija tudi Mesec špargljevih jedi, ko lokalni gostinci ponujajo najrazličnejše špargljeve specialitete. V soboto vas čaka zanimivo glasbeno dogajanje, v nedeljo med 10.00 in 15.00 pa Špargljev kolesarski izlet (prijave: info@gremozeleno.eu). Prav tako v nedeljo, ob 15:00, bo v družbi Borisa Kobala, povorka vozov, rolada velikanka, podelitev nagrad za najboljša vina in kulturno zabavni program z glasbeno skupino Calypso. Več o programu TUKAJ.

Naslednji vikend: Festival Briške češnje, Goriška Brda

3. in 4. junija doživite utrip zorenja briškega kraljevega rdečega sadeža in vsa doživetja, ki vas bodo popeljala v odkrivanje dežele češenj! Pet vasic je tokrat sklenilo verigo dogajanja, ki bo povezalo celotna Brda! Dobrovo, Medana, Kojsko, Gonjače in Kozana so prizorišča letošnjega poklona briški češnji. Vsaka vasica ima čisto svoj poseben čar, zgodbo in doživetje. Spoznajte dom kraljeve briške češnje. Iz vseh zornih kotov in razgledov! Etnološke iskrice iz tradicionalne povorke se torej letos umeščajo v sama jedra briških vasic. Program najdete TUKAJ.

Foto: Pivo in burger fest, Shuttestock

PREBERITE ŠE: Ideja za lahko kosilo: Poke bowl z lososom #RECEPT

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

“Življenje je prekratko, da bi hodila v službo, ki naju ne veseli.” – Gremo jest #INTERVJU

Tokrat vam v intervjuju predstavljamo par, ki na družbenih omrežjih deli vsebino, ob kateri se pocedijo sline! Gremo jest sta Tina in Tomaž, mlada kulinarična navdušenca, ki življenje zajemata z veliko žlico (in vilico ter nožem). Pogovarjali smo se o tem, kako kulinarično bogata je v resnici Slovenija, o tem, kako je videti delo kulinaričnih vplivnežev in o njunem svežem pogledu na svet, ki veli predvsem uživanje v trenutku. Se zares da?

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva Tomaž in Tina, mož in žena, ki sta v prvi vrsti zaljubljena v življenje in drug v drugega. Vsak dan naju žene radovednost! Sva mnenja, da je življenje prekratko, da bi hodila v službo, ki naju ne veseli, da bi vsak dan počela iste reči, jedla isto hrano, … Življenje enostavno ponuja preveč – raziskujte ga! Večkrat se opomniva, da morava živeti v trenutku, jutri namreč ni nikomur zagotovljen. Tisti, ki naju že poznajo, gotovo vedo, da sva velika gurmana in kulinarična navdušenca. Preden sva začela zgodbo Gremo jest, bi si težko predstavljala, da Slovenija ponuja takšno raznolikost in pestrost na tem področju. Kulinarična doživetja, potovanja, izleti, preživet čas skupaj medtem ko delava – neprecenljivo!

 

Kje in kdaj sta se spoznala?

Spoznala sva se pred slabimi štirimi leti. Lahko bi se malce pohecala, ampak vse kaže, da je bila to usoda. Kmalu za tem tudi ljubezen na prvi pogled (haha). Vse skupaj se je začelo z reakcijo na Instagram story. Sledila sva si sicer že dlje časa, ampak to je bila pobuda za nadaljnji pogovor. Kot zanimivost: v srednji šoli sem se celo družil s Tinino sestro, a se najine poti takrat še niso prekrižale. In kako drugače – najina pot se je začela v dobro poznani slaščičarni Zebra v Ljubljani. Tino sem povabil na tortico, ker sva sicer že vsak za sebe rada uživala v dobri hrani. Oba se strinjava, da je med nama “kliknilo” takoj, ko sva se zagledala. Pogovor je tekel drugače kot z drugimi, obema so se zamajala tla pod nogami. Od tistega dne sva se videvala večkrat na teden in postala praktično nerazdružljiva, lansko leto sva se poročila.

 

Kdaj in zakaj sta začela z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih?

Kot sva že omenila, sva osebi, ki v življenju ne želita graditi sanj drugih, pač pa svoje. Od trenutka, ko sva se spoznala, sva vedela, da želiva ustvarjati svojo zgodbo. Takrat sicer še nisva vedela kaj to bo. Nekega dne sva bila na morju, brezskrbno sva poležavala in se pogovarjala različne stvari. Oba sva zelo rada spremljala različne oddaje na “24 Kitchen” in večkrat sva se pohecala: “Si predstavljaš, da bi lahko midva preizkušala restavracije? Mar ne bi bilo to sanjsko delo?”.  Takrat sva se vrgla v raziskavo in ugotovila, da v Sloveniji dejansko še nihče ni počel tega na takšen način. Vedela sva, da je to stvar, ki naju neizmerno veseli. Tina je oseba, ki ima neizmeren smisel za oblikovanje, dekoriranje ipd., Tomaž pa pokriva tisti “birokracijski” del in tako sva si rekla – poizkusiva, kaj imava za zgubiti? Po treh mesecih rednega objavljanja vsebin je stvar prerasla v prva sodelovanja in še sama nisva mogla verjeti, da je to mogoče.

 

Kaj vama je to delo prineslo kot paru, posameznikoma, karierno?

Na to vprašanje lahko odgovoriva preprosto – ogromno! Vedeti morate, da nihče od naju ne izhaja iz sveta kulinarike, na tem področju nimava nikakršne izobrazbe, vse se učiva iz izkušenj in tega kar vedno poudarjava – poizkušajte nove stvari! Sprva sva seveda ostala na realnih tleh in od “Gremo jest” nisva imela previsokih pričakovanj, a po dobrem letu je to preraslo v malo podjetje. Verjetno si mislite, kako lahko to, da jesta v restavracijah tretirata kot delo?! Za tem se skriva ogromno malenkosti, ki vzamejo obilo časa, skoraj vsak dan sva na poti, če ne v restavracijah pa po sestankih oz. pripravljava nastale vsebine za objavo. Kot par se nama zdi, da zaradi tega iz dneva v dan rasteva, to delo naju postavlja pod različne stresne situacije iz katerih se marsikaj naučiva, če ne drugega to, da morava biti strpna drug do drugega. Veseli naju to, da lahko to počneva skupaj, čeprav na nek način morate razumeti, da nama to delo vzame enega izmed najbolj pogostih zmenkov kosilo / večerja zunaj, za naju to nikoli več ni tako sproščujoče in brezskrbno. Če se presenetiva z zmenkom, to definitivno ne pomeni obiska restavracije. Karierno – odprlo nama je oči, da je življenje točno takšno, kot si ga sami ustvarimo. Mislila sva, da so službe samo takšne, kjer 8 ur preživiš ob delu, ki te ne veseli, ne napolni duše. Verjemite ali ne, sedaj delava precej več, ampak nama nikoli ni težko, ker v tem uživava.

 

Je to delo nekaj, od česar lahko živita, ali se ukvarjata še s čim drugim?

Gremo jest je prerasel na ta nivo, da lahko od tega živiva. Vemo pa, da so bila pretekla leta, sploh kar se tiče gostinstva, res težka, zato zraven počneva še številne stvari, ki nama predstavljajo večjo varnost. Zavedava se, da so družabna omrežja “trenuten trend”. Iz tega razvijava več, a zaenkrat naj to ostane še skrivnost. Izven dela sva sicer oba velika ljubitelja narave, zelo rada športava, potujeva in se druživa z ljudmi, ki jih imava rada.

 

Kaj najraje jesta?

Uh, na to vprašanje bi najlažje odgovorila tako – dobro hrano! Preveč jedi obožujeva, da bi lahko izpostavila samo eno in stremiva k temu, da kljub temu, da nama je neka jed v restavraciji na podlagi preteklih obiskov res všeč, naročiva nekaj drugega. Vedno znova raziskujeva.

 

Kaj najraje sama skuhata? Kdo bolje kuha?

Zelo zelo redko kuhava doma. Ko kuhava, so to ponavadi kakšne testenine, solata, meso in preprosta priloga. Ko jeva doma, se trudiva, da so obroki čimbolj zdravi, saj se zavedava, da jesti zunaj ni vedno najbolj optimalno za naše zdravje. Seveda za posebne priložnosti pripravljava tudi bolj zahtevne jedi, a med tednom za to enostavno zmanjka časa. Misliva, da se oba strinjava, da oba zelo dobro kuhava, česar se lotiva / si zadava, še nikoli ni bilo nič slabo.

 

Katere so vajine 3 najljubše kulinarične izkušnje v Sloveniji?

Bova odgovorila takole: od obdobja do obdobja se tole malce spreminja. Najine najljubše izkušnje so tiste, kjer ne le da štimajo osnovni dejavniki, ki jih gostje načeloma z obiskom v restavraciji pričakujemo. Naju navduši tisto nekaj več, malenkosti, kjer gostje vemo, da smo zaželjeni (kljub temu, da sva mlada). Navdušijo naju ljudje, ki restavracijo živijo globlje kot samo delo, ki ga opravljajo. Ljudje, od katerih se lahko kaj naučiva in to poneseva med druge. Ceniva trdo delo gostincev in jih zares zares globoko spoštujeva!
Najinih nekaj top izkušenj, ki bi jih priporočala vsem:
– Restavracija Podfarovž (Vipava)
– Vila Majda (Osp)
– Faladur (Vipava)
– Birdie (Ljubljana)
– Breg (Ljubljana)
– Dvorec Gregorčič (Šmarjeta)
– Bro’Sis (Maribor)
-Antica (Grosuplje)
– Na Kurenu (blizu Vrhnike)

 

 

V katero restavracijo se redno vračata?

Če bi izpostavila eno restavracijo je to Restavracija CUBO na Šmartinski c. 55 v Ljubljani. Zakaj?
Restavracija deluje že 10 + let, mnenja sva, da so lahko marsikomu v vzor. Imajo izvrstno ekipo, pričarajo ti čudovit zmenek, sestanek, druženje s prijatelji, dogodek, praktično karkoli. Osebje je izredno podkovano in najbolj pomembno, hrana je bila vedno do sedaj po najinem mnenju vrhunska!  Da restavraciji na tako dolgi rok uspe obdržati vse to na enem mestu, potem se verjetno strinjamo, da nekaj delajo prav. Kot sami radi rečejo: gostje vedo, po kaj pridejo v CUBOta.

 

Sta imela kje zares slabo izkušnjo s hrano?

Obiskala sva preko 300 različnih restavracij po Sloveniji in ja, imela sva tudi slabo izkušnjo.

 

Kaj naredita, če vama izkušnja/hrana ni všeč, pa ste se dogovorili za promocijo?

Preprosto, s Tino imava določene kriterije, katerim more restavracija, da se pojavi na najinem profilu, ustrezati. Nikoli nama ni bila prioriteta denar, pomembni so nama ljudje, ki naju spremljajo – njihovo zaupanje. V kolikor restavracija ne izpolni kriterijev, se pogovoriva z odgovornimi osebami, jih z najinim mnenjem usmeriva in skušava pomagati. V samem začetku sva se odločila, da namen najinega profila ni blatenje – od tega je odvisnih preveč lačnih ust. Podajava predloge, nisva kritika, definitivno pa, kar objaviva, v to verjameva in najmanj povprečen gost z obiskom ne bi smel biti razočaran. Seveda pa vpliva na dnevne spremembe nimava, napake se dogajajo in s tem ni nič narobe, tako na najini strani kot na strani gostincev.

 

 

Sedaj, ko vesta, kako izgleda to delo (ustvarjanje na družbenih omrežjih), kaj vaju je najbolj presenetilo?

Najbolj naju je presenetilo ravno to, da lahko od tovrstnega ustvarjanja vsebin živiva in se imava obenem lepo. Družabna omrežja vsem nam ponujajo nešteto možnosti. Samo pomislite, koliko koristnih informacij nam dajo socialna omrežja? Ne morava trditi, da so socialna omrežja le pozitivna, je pa tako kot vse stvar posameznika, kako bo nek “medij” izkoristil sebi in drugim v prid. Vsekakor ti socialna omrežja dajo tudi določeno odgovornost, česar se skušava v vsakem trenutku zavedati. Ena najina napačna odločitev ima lahko vpliv na življenje drugih in tega nikakor ne gre zanemariti. Kdor naju pozna, ve, da nama je bilo vedno mar za ljudi.

 

Kako za svoj profil Gremo jest izbereta restavracije, ki jih prikažeta?

Misliva, da sva toliko vpeta v svet kulinarike, da restavracija najde naju ali pa restavracijo po naključju najdeva midva. Na poti sva praktično ves čas in ob tem imava ves čas odprte oči in res želiva pokazati tisto, kar določen kraj ponuja. Vsekakor nama je raznolikost zelo pomembna, zato se trudiva ves čas ponujati nekaj novega vsem, ki naju spremljajo.

 

Kje si najbolj želita jesti v prihodnosti?

Definitivno imava na “bucket listi” oba eno neizpolnjeno željo – Ana Roš, torej Hiša Franko. Greva pa korak za korakom. Definitivno sva prepričana, da prideva tudi do tja in še dlje. Zavedati pa se moramo, da je to ime slovenski kulinariki dalo ogromno – daleč od tega, da je edina. Jo pa zelo spoštujeva.

 

Kje se vidita čez 5 let?

Hecno, včasih ne veva, kje bova jutri, zato nekih dolgoročnih planov razen družina, dom, nimava. Ne želiva si obstati, iz dneva v dan si želiva postati najboljša verzija sebe. Torej učenje, delo in izpopolnjevanje.

Hitrih 5:

Najljubše mesto: Ljubljana, tuje New York
Najljubša jed: Pizza in goveji karpačo
Najljubši jezik: slovenščina in angleščina
Najljubše prevozno sredstvo: avtomobil
Najljubša restavracija: nimava samo ene

 

Tini in Tomažu lahko v želji za dobrimi idejami, kam “Gremo jest”, sledite na njunem Instagramu TUKAJ in Tik Tok profilu TUKAJ. 

 

 

Foto: Tomaž in Tina, Gremo jest – osebni arhiv

PREBERITE ŠE: Slovenski par, ki potuje okoli sveta, dela na poti in je zaradi Tik Toka zaslovel v Savdski Arabiji #INTERVJU

Nova restavracija Barra: Nikkei kuhinja od sedaj naprej tudi v Ljubljani!

Ljubljanska kulinarična scena “trga gate”! Mesto, ki je od nekdaj znalo svoje prebivalce in goste dobro nasititi in razvajati z okusi, se zadnje leto s ponudbo še dodatno širi in razvija s svetlobno hitrostjo! Tokrat sem obiskala novo fuzijsko restavracijo Barra.

Nova restavracija Barra, kjer strežejo Nikkei

Lastniki japonske restavracije Sushimama, butičnega lokala Fetiché in bistroja Romeo so v Ljubljano pripeljali do sedaj Sloveniji še neznane, a v svetu že zelo priljubljene okuse fuzijske kuhinje Peruja in Japonske. Na Bregu so odprli restavracijo Barra, kjer strežejo Nikkei – jedi sestavljene iz perujskih sestavin, oblikovane z japonskimi tehnikami.

Prvi vtis: Priprava jedi pred očmi gostov

Trije chefi portugalskih korenin – Cristian Ce, Tomas Bares in Jose Chui so si skupaj z lastniki zadali Slovencem predstaviti pravo Nikkei hrano. Glede na to, kaj sem lahko poskusila ob prvem obisku, predvidevam, da bo to velik hit na ljubljanski kulinarični sceni.

Za aperitiv sem si izbrala klasično perujsko žganje, z limeto in beljakom. Za prvi vtis o Nikkei kuhinji, pa sem po priporočilu prijaznega natakarja naročila Tiradito losos z omako iz pasijonke. Le nekaj mizic v zelo okusno opremljenem majhnem prostoru, pričara posebno vzdušje. Sploh, ker lahko ves čas z le malo razdalje opazuješ pripravo jedi.

Spoznavanje s fuzijsko kuhinjo: Tiradito in Nikkei sushi

Okus koktejla in prve preizkušene jedi – Tiradita lososa z omako iz pasijonke in z laski sladkega krompirja – sta me pustila brez besed. “Vsak dan se vrnem!” je bil prvi stavek, ki sem ga spregovorila z natakarjem.

Spoznavanje Nikkei kuhinje sem nadaljevala s sushijem, ki se od klasičnega razlikuje po tem, da ima dodane omakice oz. dodatke. Postrv je na primer oz zgoraj malo zapečena, dodana pa ji je kapljica žar omake. Na hobotnici je ščep posušenih črnih oliv, na tuni pa nekaj hrena. Obožujem klasičen sushi, ampak Barrin “chef selection” me je očaral. Tako zelo, da sem se odločila, da si ga bom na koncu naročila še enkrat – namesto sladice.

Za piko na i: Ceviche power

Ko sem že mislila, da me ne bo nič več prepričalo tako zelo kot sushi, je prišla na vrsto klasična perujska jed – Ceviche. Po priporočilu natakarja sem izbrala različico Ceviche power, ki vsebuje več vrst ribe v tigrovem mleku, rdečo čebulo, kaviar, koriander in sladek krompir. Zelo intenziven kiselkast okus potrebuje nekaj prostora, da presenečenje za tako novimi okusi malce popusti, potem pa se začne uživanje. Vsaka žlica je nova fantazija, okusi in teksture pa se prepletajo od mehkih k hrustljavim, od sladkih do kislih in vse vmes.

Priporočam?

Absolutno! Restvarcija Barra je v Ljubljano prinesla kuhinjo, ki bo prepričala vse gurmane. Fuzija dveh tako čudovitih kuhinj bo hit še zelo dolgo časa. Boj za mize se je začel že sedaj, pa so komaj odprli. Prostor ima posebno dušo, hrana pa je tako odlična, nova in sveža, da se bomo gostje z veseljem vračali. Že sedaj vem, da mi bo kmalu žal, da izkušnjo delim z vsemi. Ampak tako ali tako bi bilo nemogoče, da se tako dobra vest ne bi hitro razširila po naši mali Sloveniji. Pridite, poskusite! Ne bo vam žal! In nujno rezervirajte!

 

Foto: Gašper Škorja

PREBERITE ŠE: Ideja za kulinarični izlet do vinskih kleti: Martinovanje na Krasu!

Dišeč kruhek naan z domačo rikoto, hrustljavo čebulico in inčuni #RECEPT

Naan je tanek in ploščat indijski kruhek, ki ga v tej pisani deželi, kjer jedo z rokami, pogosto uporabijo kar namesto pribora.

Naan sicer izvira iz Irana, a je zelo razširjena in priljubljena jed predvsem v Indiji – pa tudi sosednjih deželah zahodne in srednje Azije, indijske podceline, Indonezije, Mjanmara in Karibov. V Indiji, s katero jih najpogosteje povezujemo, jih pečejo v tandooru, valjasti peči, a ker te pri nas nimamo ravno v vsakem domu, se bomo tokrat zadovoljili s peko na ponvi.

Najbolj bodo šli v tek, če jih boste pojedli še tople in puhaste, gredo k prav vsem indijskim jedem in tudi možnosti za nadeve je neskončno. Tokrat smo odličen recept našli pri Hani in Tomu, ki ustvarjata krasen profil H(r)ana (in smo ju že gostili v TEM intervjuju).

Kaj torej potrebujete za naan z domačo rikoto, hrustljavo čebulico in inčuni?

  1. SESTAVINE za štiri osebe

ZA RIKOTO (lahko jo tudi enostavno kupimo):

– 1 l polnomastnega mleka
– 1/2 dcl sladke smetane
– ščep soli
– 30 ml limoninega soka

ZA NAAN

– 200 g bele moke
– 1 žlička kvasa
– 1 žlička sladkorja
– 1 žlička olivnega olja
– 2 žlici čvrstega jogurta
– 2 žlički soli
– 1/2 skodelice mlačnega mleka

ZA ČEBULO Z INČUNI

– 5 srednjih čebul
– 1 strok česna
– sol, poper, olivno olje
– 10 filejev slanih inčunov

ZA HRUSTLJAVO ČEBULO

– 2 manjši čebuli
– 1/2 skodelice sončničnega olja
– sol

  1. POSTOPKI

ZA RIKOTO

– Mleko, sladko smetano in sol segrejemo skoraj do vretja. Odstavimo in dodamo limonin sok. Mešamo nekaj minut in pustimo, da se ohladi.
– Precedimo in pustimo 10 minut na cedilu, nato prestavimo v neko posodico.

ZA NAAN

– V skledo stresemo moko in naredimo jamico. V jamici zmešamo kvas, sladkor, olje in jogurt, sol pa potresemo ob strani. Pustimo nekaj minut.
– Vse skupaj gnetemo 5 minut in vmes počasi dolivamo mlačno mleko. Oblikujemo v kroglo, pokrijemo in pustimo vzhajati 1 uro.
– Po 1 uri testo razdelimo na 4 kroglice, počakamo 10 minut in jih razvaljamo.
– Naan pečemo na vroči ponvi brez maščobe, kakšno minuto na vsaki strani. Ponev med peko pokrijemo.

ZA ČEBULO Z INČUNI

– Čebulo narežemo na tanke rezine, česen nasekljamo. Na olivnem olju pražimo kakšnih 10 minut, da se lepo karamelizira. Solimo, popramo. Po 10 minutah dodamo inčune ter pražimo še nekaj minut. Odstavimo.

ZA HRUSTLJAVO ČEBULO

– Čebulo narežemo na majhne kolobarje. Olje segrejemo v manjši kozici.
– Cvremo na zmernem ognju 10-15 minut, da se čebula lepo hrustljavo ocvre.
– Premestimo na papirnato brisačko, solimo in počakamo, da se ohladi.

  1. POSTREŽEMO

Naan premažemo z ricotto, čez razpredimo čebulo z inčuni in potresemo s hrustljavo čebulo. Dober tek!

FOTO: H(r)rana

PREBERITE ŠE: H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Kaj nastane, če zmešate čemaž in humus? Nekaj slastnega! #RECEPT

Čemaž ima kaj nekaj imen. Poznamo ga tudi kot divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec. Ima podobne lastnosti kot česen in je zelo zdravilen. Imamo pa tudi odličen recept, kako ga lahko pripravite na zelo kreativen način, ki ga je z nami delila @H(r)ana. Njam!

Čemaž je pri nas zelo priljubljena rastlina, ki jo boste – če veste, kaj iskati – našli skoraj povsod. Recimo na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in celo v prekmurskih ravninskih gozdovih. Raste divje v vsaj deloma senčnih hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih. Je v celoti užiten – uporabimo lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. Najpogosteje sicer nabiramo liste, iz njih pa pripravljamo marsikaj. Na primer čemaževo juho, ga surovega uporabimo v solati, namazu ali pa kot začimbo.

Kdaj lahko v gozdu najdemo čemaž?

Čemaž raste od marca do junija in cveti od aprila do maja v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Snežno bel cvet je sestavljen iz 2–3 suhokožnatih ovršnih listov. Pokončno steblo, ki zraste največ 30 cm visoko, ima bodisi trirob bodisi okrogel prečni prerez. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico.

Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama, zato previdno!

A tako kot pri nabiranju gob, moramo biti pozorni tudi pri nabiranju tega čudovitega ploda narave. Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama. To sta šmarnica in podlesek. Noben od njiju ne diši po česnu, zato pri prepoznavanju najprej uporabite nos. Nato si rastlino tudi dobro oglejte. Listi šmarnice se od listov čemaža skoraj ne razlikujejo, so pa zato cvetovi precej drugačni od čemaževih. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.

Imaš čemaž? Mi smo ga že nabrali, pri Hani in Tomu, ki ju poznamo pod profilom @H(r)ana pa smo našli tudi odličen recept, kako ga uporabiti na malo drugačen način!

SESTAVINE:

▪ 150 g kuhane čičerike (če nimamo časa, uporabimo konzervirano)
▪ ščep soli
▪ 1 žlica tahinija
▪ lupinica ene limone
▪ manjša zajemalka vode, v kateri se je kuhala čičerika (ali tekočine iz konzerve)
▪ velika pest čemaža
▪ oreščki/semena po izbiri, olivno olje in sumac za posip

POSTOPEK:

▪ Oreščke (na primer pinjole, sezam, pistacije in bučna semena) grobo nasekljamo in popražimo na ponvi brez olja in jih malo posolimo. Damo na stran.
▪ V blender damo čičeriko, sol, tahini, lupinico, vodo in čemaž ter miksamo cca. 3 minute, da dobimo res gladko zmes.
▪ Prestavimo v posodico, prelijemo z olivnim oljem in potresemo s praženimi oreščki ter sumacom. Dober tek!

FOTO: H(r)ana

PREBERITE ŠE: Kup omamnih receptov na Vandraj najdete TUKAJ!

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

H(r)ana: Regratova solata, ki jo boste še dolgo sanjali #RECEPT

Ste letos že jedli regrat? Surovi regratovi listi so priljubljena solata, ki jo lahko pripravimo na precej tradicionalen način ali pa se malo poigramo s sestavinami.

Regrat je izjemna rastlina, ki jo pri nas spomladi najdemo na vsakem bližnjem travniku. Njegove nadzemne dele, predvsem mlade zelene liste, nabiramo pred cvetenjem, kar je nekje od začetka marca do sredine aprila. Te najpogosteje pripravimo surove v solati, lahko pa uživamo tudi kuhane, podobno kot špinačo, tudi v juhah … Še neodprte cvetove nabiramo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa maja, junija ali šele pozno jeseni.

Kaj bo torej danes za kosilo? Regrat! Tokrat bomo pripravili še eno zadnjih regratovih solat letos, ta pa bo vse prej kot dolgočasna. Imamo odlično nadgrajen recept, ki sta nam ga posodila Hana in Tom, ustvarjalca kulinaričnega profila H(r)ana, ki smo ju pred kratkim gostili tudi v Vandraj intervjuju.

SESTAVINE:

◾ 2 pesti regrata
◾ 1 sladki krompir
◾ olivno olje, zatar, čili v prahu, sol, poper
◾ 1 čebula
◾ nekaj špargljev
◾ 1 manjši koromač
◾ sok 1/2 limone
◾ pest lešnikov
◾ 2 jajci
◾ ocvirki po želji
◾ sveža zelišča (na primer koper)
◾ balzamični kis in bučno olje

POSTOPEK:

◾ Pečico segrejemo na 200 °C. Sladki krompir olupimo in narežemo na manjše kocke. Prelijemo z olivnim oljem, dodamo čili, zatar, sol in poper ter na pekaču premešamo. Pečemo do mehkega, nekje 20 minut.
◾  Regrat operemo in damo na stran.
◾ Na olivnem olju popražimo čebulo, dodamo koromač, narezan na manjše kose in pražimo še kakšnih 5 minut. Dodamo še šparglje, gor stisnemo pol limone, začinimo in pražimo še nadaljnjih 5 minut. Damo na stran.
◾ Lešnike grobo nasekljamo in popražimo na ponvi brez maščobe.

◾ Ocvirke na ponvi ocvremo, da se mast stopi. Odlijemo maščobo in jo shranimo za drugič.
◾ Za mehko kuhani jajci zavremo nekaj centimetrov vode, vanjo položimo jajci in pokrito kuhamo točno 6 minut na nizki temperaturi. Prestavimo v ledeno kopel in olupimo.
◾ Na koncu zmešamo vse sestavine, začinimo z balzamičnim kisom, bučnim oljem in soljo ter potresemo s svežimi zelišči. Dober tek!

FOTO: H(r)ana

Hani, Tomu in njuni kulinariki lahko sledite na Instagramu na profilu H(r)ana – TUKAJ.

PREBERITE ŠE: H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

H(r)ana: Slovenski par, v družbi katerega ne boste slabo jedli #intervju

Hana in Tom sta Ljubljančana, ki sta najbolj srečna, ko dobro jesta. In to srečo rada delita tudi z nami. Na Instagramu namreč ustvarjata profil H(r)ana, nadvse simpatičen kulinarični kotiček, kjer objavljata pisane recepte pa tudi utrinke s potovanj, kjer je običajno v prvem planu – uganili ste – hrana. 

Ste že kdaj poslušali koga, ki o hrani govori s prav posebnim žarom v očeh in svoje kulinarične dogodivščine opisuje tako živo in navdušeno, da se tudi vam pocedijo sline? Takšna sta Hana in Tom, ki sta nas navdušila z Instagram profilom H(r)ana, od koder – čeprav gre za virtualni kraj – skoraj prisežemo, da včasih prav zares diši. V tokratnem Vandraj intervjuju smo klepetali o vihtenju kuhalnic, o ljubezni do nevsakdanje kuhinje in kulinarično obarvanih potovanj.

Kako bi se predstavila tistim, ki vaju še ne poznajo? 

Sva Hana in Tom, oba sva iz Ljubljane, a sva za to, da se spoznava, morala na smučanje na Kronplatz. Sva popolni nasprotji – Tom je inštruktor matematike in fizike, jaz pa delam kot strateginja za družbena omrežja v oglaševalski agenciji. Dokler nisem spoznala Toma, sem v gimnaziji pri matematiki imela same nezadostne ocene in celo popravni izpit. Tom obožuje načrtovanje in red, jaz sem poosebitev kaosa in spontanosti. Imava pa tudi ogromno skupnih lastnosti, oba obožujeva kuhanje, jedenje, poskušanje novih stvari, potovanja, smeh, zabave in najino mačko (vsaj 3/4 časa, včasih je res naporna).

Vajin profil na Instagramu – H(r)ana – je, kot namiguje že njegovo ime, poln slastnih kulinaričnih utrinkov, omamnih receptov pa tudi odličnega humorja. Od kod ljubezen do vihtenja kuhalnice in deljenja te sreče s sledilci? 

Oba izhajava iz družin, kjer je mama tista, ki kuha vrhunsko, oče pa (se dela, da) zna skuhati samo hrenovke, ampak z veseljem poje vse, kar mama skuha. Jaz (Hana) sem na večini fotografij iz otroštva nekje v kuhinji. Ponavadi sedim na pultu in kradem vse, kar mami pripravi, ali pa imam pručko in vestno pomagam pri kuhanju kosila. Tom pa na ¾ fotkah nekaj jé. Ljubezen do vihtenja kuhalnice in do hrane nasploh tako pri obeh izvira že iz otroštva, skupaj pa sva ljubzen do eksperimentiranja z novimi okusi in tehnikami še nadgradila.

Z deljenjem najinih najrazličnejših kulinaričnih prigod in najinega kuharskega ustvarjanja s sledilci želiva pokazati, da je kuhanje in jedenje ena sama zabava in da nekaterih stvari v življenju ni treba jemati tako zelo resno.

Katere so top 3 jedi, ki sta jih spoznala po svetu?

Banh mi (vietnamski sendvič), žaba na žaru na vietnamskem nočnem food marketu in rissoles (portugalski ocvrti žepki, polnjeni z rakci). Sva pa v Vietnamu jedla tudi najboljšo ribo v življenju – »red snapper«, kuhan na sopari v bananinih listih. Ta jed naju je tako navdušila, da sva šla naslednji dan v isto restavracijo in jedla isto jed, kar se pri nama res ne zgodi pogosto.

Kje v Sloveniji najraje spijeta kavo, pojesta brunch in gresta na večerjo?

Kavo (ali kaj drugega) najbolj pogosto spijeva v kavarni SEM, ki ji s prijatelji rečemo kar naš vrt, ker vsi živimo v radiu 300 metrov in nihče od nas nima dejanskega vrta.

Brunch najraje pojeva v bistroju Ek.

Obožujeva Grič v Šentjoštu nad Horjulom. Ker imata Tom in moja mami na isti dan rojstni dan, je novembrski obisk postala naša vsakoletna tradicija. Pa tudi ko nimava nekega razloga, pogosto zaideva tja. Če nama ni do vožnje, pa naju najdete v Bregu v Ljubljani.

Kaj in kje sta nazadnje tako dobro jedla, da vama zaplešejo brbončice že zgolj ob misli na to?

Februarja v Lizboni. Favorita: »Foie gras with cotton candy and lyo raspberry« v Mini baru in »Giant Tiger Prawn« v pivnici Ramiro.

V čem uživata bolj – v samem kuhanju, v degustiranju tega, kar sta skuhala ali morda raje v tem, da vama kuha kdo drug?

Eno brez drugega ne gre. Zakaj izbirati, če imaš lahko vse?

Česa nikoli ne bomo našli v vajinem hladilniku ali shrambi in kaj mora tam vedno biti na zalogo?

Tu se glede mnenj kar razhajava, tako da se je verjetno v najinem hladilniku na neki točki znašlo že vse, kar se da. Tako da morava na to vprašanje odgovoriti ločeno.

Hana: Najraje ne bi nikoli videla kislih kumaric in (predvsem vohala) turistične paštete. Kar pa MORA bit, so olive. Prav določene, male, grške, zelene. Če jih ni, spustim vse iz rok in grem v trgovino.

Tom: Pri meni morajo biti kisle kumarice in turistična pašteta. Nikoli pa ne bi našli leče, ampak jo Hana vsake toliko kupi, ko ima preblisk, da bo zdravo jedla.

Vama kdaj zmanjka idej, kaj bo za kosilo? In iz kje jih vlečeta? 

Nikoli, ker je to vedno prva misel, ko ustaneva. Kuharskih knjig imava toliko, da imava že prostorsko stisko, ker si jih pogosto podarjava za darila, gledava kuharske oddaje, brskava po spletu in potujeva. Inspiracija pride sama od sebe.

Če bi morala do konca življenja jesti le eno jed, katera bi to bila?

Hana: Sicer bi v tem primeru želela, da ta konec življenja pride kmalu, ampak recimo da pašta.

Tom: Pašta.

Katera tradicionalna slovenska jed vama je najbolj pri srcu?

Hana: A lahko Nobel burek šteje kot tradicionalna ljubljanska jed? (smeh)

Tom: Krvavice, kislo zelje z ocvirki in pire krompir.

Kakšno težo pri določanju destinacije za dopust ima tamkajšnja kulinarika?

Če je celotno potovanje težko 2 kg, je kulinarika nekje 1,8 kg. 

Kako je videti vajino načrtovanje potovanj? Gresta že od doma z zaznamki kotičkov, kjer bosta jedla ali se raje prepuščata trenutnemu navdihu?

Pred potovanjem si pogledava oddaje (recimo Somebody Feed Phil ali kaj podobnega), ki so povezane z najino destinacijo, vsak zase malo pobrska po spletu, včlaniva se v kakšne Facebook skupine, povezane z destinacijo in si potem v Google Maps označiva vse ideje. Ko sva enkrat tam, pa se prepustiva navdihu, spoznava lokalce, upoštevava njihove nasvete, na Google Maps spremljava, kdaj se nahajava blizu kakšne označene lokacije … Pogosto se zgodi, da zato, ker sva ravno blizu večih označenih lokacij, na koncu pojeva 3 kosila.

S katerimi aplikacijami si pomagata pri iskanju dobrih restavracij?

Razen zgoraj naštetih primerov nimava kakšne posebne aplikacije. TripAdvisorju ne zaupava, ker se nama je že zgodilo, da sva ravno v tistih z najslabšimi ocenami najbolj uživala.

Odločitev, kam in kaj jesti, je – kot kaže neuradna mini notranja raziskava v Vandraj uredništvu J – eden pogostejših razlogov za prepir na potovanju. Se strinjata s to domnevo?  

Ne. Edini problem, zaradi katerega se skregava, je če predolgo ne jeva nič (kar se zgodi reeeees redko) in sva potem zaradi lakote oba tečna. 

Kakšen tip popotnikov sta sicer?

Zelo spontana, hrano, spanje, oglede znamenitosti in vse ostalo planirava vsak dan sproti, ker se nama vedno zgodi, da doživiva nepričakovano in bi se nama plani v vsakem primeru podrli. Poskusiva se čim več premikati (po zemljevidu in absolutno ne v športnem smislu) in čim več doživeti, če pa nama neko mesto res ustreza, pa brez težav ostaneva tam zelo dolgo. 

Kakšne spominke nosita s potovanj? Magnete za NA hladilnik ali raje dobrote za V hladilnik?

Absolutno dobrote za V hladilnik. Sva poskusila tudi z magneti za NA hladilnik, ampak sva ob prihodu domov ugotovila, da najin hladilnik ni kovinski in da magneti v sekundi padejo na tla. To je bil le še dodaten znak, da se morava držati najine tradicije – dobrot za V hladilnik.

Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o potovanjih in popotnikih? 

Nimava pojma, odvisno kateri ljudje. Motiti se je človeško, potovati pa božansko.

Pa o kuhanju? 

Misliva, da pri kuhanju ni zmot. Če kuhaš z ljubeznijo in če ješ dobro hrano v dobri družbi, se nikoli ne motiš.

Katerih življenjskih lekcij so vaju naučila potovanja?

Zaključila bova s klišejskim pregovorom, ki še kako drži. Najboljše stvari se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ.

HITRIH 6 – Tom

Najljubša kulinarika: italijanska

Najljubša država: Slovenija

Najljubše mesto: Kot bi rekel Jankovič: »Ljubljana je najlepše mesto, de«

Najljubša plaža: Lubenice na Cresu

Najljubši način transporta: letalo

Najljubši jezik: danščina

HITRIH 6 – Hana

Najljubša kulinarika: če moooram izbrati, verjetno italijanska, ampak obožujem raznolikost in posebnosti vsake posebej

Najljubša država: Portugalska

Najljubše mesto: Lizbona

Najljubša plaža: nimam nekih posebnih čustev do plaž, samo da ni meduz, ostrih kamnov in ultra glasnih turistov

Najljubši način transporta: letalo, če bi obstajal teleport, pa bi kar to izbrala

Najljubši jezik: goveji jezik v omaki (smeh)

FOTO: osebni arhiv/ H(r)ana

Hani, Tomu in njunim dogodivščinam lahko sledite na Instagramu na profilu H(r)ana – TUKAJ.

Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!

PREBERITE ŠE: INTERVJU s Sanjo Cvitić o Home exchange-u: “Stanovanje v Ljubljani sva zamenjala za vilo z bazenom v Provansi.”

Iščete idejo, kam na oddih v naši bližini? TUKAJ (klik) vas čaka kup imenitnih ponudb!

Tokrat zares – v Ljubljani bo zadišala Odprta kuhna!

V prebujeni vrvež mestnega središča Ljubljane se v petek, 28. maja, končno in tokrat čisto zares vrača Odprta kuhna. Pogačarjev trg bo tako znova prežemalo znamenito petkovo vzdušje, po mestu pa bo spet zadišalo po pisanih kulinaričnih dobrotah!

Vsak sončni petek in ob upoštevanju ukrepov

Odprta kuhna bo! Po prevetritvi odloka o uživanju hrane v bližini prevzemnega mesta se bodo obiskovalci priljubljene kulinarične tržnice pri več kot štiridesetih obedovalnicah končno lahko naužili dobrot od blizu in daleč ter jih pojedli sedeč za mizami. Sproščena, a hkrati odgovorna druženja v skladu z zaščitnimi ukrepi bodo v Ljubljani potekala vsak sončni petek med 10. in 22. uro.

Po številnih zapletih, “kuhna” le bo!

“Načrte nam je v začetku pomladi prekrižalo poslabšanje epidemiološke situacije, nazadnje pa je otvoritev zadržal odlok, ki bi obiskovalcem onemogočal obedovanje v bližini točke prevzema hrane in pijače. Organizacija devete sezone Odprte kuhne je bila tako polna presenečenj, pretresov in še večjega števila telefonskih pogovorov, kot je običajno. A veseli smo, da je bil poziv nas in naših partnerjev slišan in da so odlok v preteklih dneh posodobili, nekoliko omilili pogoje in s tem prižgali zeleno luč za Odprto kuhno, s tem pa tudi za sorodne projekte po vsej Sloveniji,” se vrnitve na Pogačarjev trg veseli Lior Kochavy, soustanovitelj Odprte kuhne.

“Če kdaj obisk Odprte kuhne res šteje, potem je to letos,” je dodala Alma Kochavy, soustanoviteljica Odprte kuhne, ter ponovno izpostavila velikanski pomen podpore gostincem, ki so zadnja leta ogromno vlagali v razvoj in prepoznavnost slovenske kulinarike. “Skupaj nam je uspelo ohraniti upanje in zdaj gremo lahko končno pogumno naprej v za našo kulinariko izjemno pomembno leto, ko Slovenija nosi naziv Evropska gastronomska regija 2021,” je izpostavila Alma Kochavy.

Posebni gost: chef Jakob Pintar, vzhajajoča zvezda slovenske kulinarike

Za odprtje devete sezone je organizacijska ekipa Odprte kuhne poskrbela za kopico resnično slastnih novosti in posebno presenečenje. Kot otvoritveni gost bo v petek, 28. maja, svoje jedi predstavil mladi slovenski chef Jakob Pintar, vzhajajoča zvezda slovenske kulinarike in nosilec naslova Mladi talent 2020 po izboru priznanega kulinaričnega vodnika Gault&Millau. Njegova ljubljanska restavracija TaBar je uvrščena tudi na seznam najbolj svežih in inovativnih svetovnih restavracij 50BestDiscovery.

Novi ponudniki dobrot in stari znanci na enem trgu

V začetku sezone se bodo na Pogačarjevem trgu predstavili tudi novi ponudniki Bistro Grad Štanjel, Gostilna in vino Bužinel, le Potica, Meat Business, Pišek Bar, Stories by Lea, Taco Polako, The AMAZE in Toro.

Organizatorji so zagotovili, da se bo kasneje ponudnikom pridružila še kakšna nova obedovalnica, kakšen povratnik, pa tudi kakšen prestižen gost. Seveda bodo tu klasike Odprte kuhne, kot so jetrca, rebrca, šmorn, odojek, različni eksotični rezanci in zvitki … Pa štruklji in pohane piške, falafli, hot dogi, stejki, domače testenine, čevapčiči, pinse, paelja, školjke … In druge morske dobrote ter havajske poke sklede, povečala pa se bosta tudi veganska ponudba in izbor slaščic.

Najljubše jedi bodo obiskovalci lahko spajali z vrhunskimi vini, koktajli iz slovenskih džinov, raznovrstnim pivom in pestro ponudbo brezalkoholnih napitkov.

Dobrote bodo stregli izključno v povratni embalaži in biorazgradljivih materialih

Jedi in pijačo bodo na Odprti kuhni tudi letos stregli izključno v povratni embalaži in biorazgradljivih materialih. Tako ostajajo zavezani konceptu trajnostne naravnanosti in želijo k okolju prijaznemu ravnanju (tudi na druge dni v tednu) spodbuditi čim več obiskovalcev.

FOTO: Odprta kuhna

PREBERITE ŠE: 7 odličnih idej, kje po Sloveniji izkoristiti turistični bon

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Recept: Prekmurska gibanica, prava kulinarična uspešnica

Prekmurska gibanica je stara praznična in obredna jed, ki se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v zelo starih časih. Zaščiteno ima ime in recepturo, ki je predpisana v specifikaciji. Mi pa z vami tokrat delimo recept, ki so nam ga zaupali pri Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot.

Prekmurci pri svoji kulinariki radi poudarijo, da kalorij ne preštevajo. In ena takšnih jedi, kjer pri energijski vrednosti raje malo zamižimo, je tudi prekmurska gibanica. Prekmurska gibanica je posebnost med sladicami, ki jo uvrščamo med slovenske nacionalne kulinarične dobrote. Ponaša se z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti.

Prekmurska gibanica je ime dobila po besedi guba

Ta stara prekmurska praznična in obredna jed je dobila ime po besedi guba (güba) in se je v pokrajini ob Muri uveljavljala že v zelo starih časih. Najstarejši pisni vir seže v leto 1828, ko je župnik Jožef Kosič sestavil spis, v katerem omenja gibanico kot posebno prekmursko jed, ki na svatbi nikakor ne sme manjkati, prav tako jo postrežejo delavcem ob večjem opravilu. Zelo podroben zapisan recept za prekmursko gibanico sta objavila Andreja Grum in Ivan Vozelj v knjigi »Slovenske narodne jedi« iz leta 1964. O prekmurski gibanici pa je spregovoril tudi največji prekmurski pisatelj Miško Kranjec v svojem delu »Povest o dobrih ljudeh« (1972).

RECEPT: Prekmurska gibanica

SESTAVINE

Za velikost modela za pečenje cca. 40 x 30 cm potrebujemo:

– krhko testo,
– vlečeno testo,
– 300 g mletega maka,
– 1,2 kg skute,
– 300 g mletih orehov,
– 1,5 kg naribanih jabolk,
– 420 g sladkorja,
– 250 g margarine (lahko tudi masla, svinjske masti ali rastlinskega olja),
– 5 jajc,
– 800 ml kisle ali sladke smetane,
– 6 vaniljevih sladkorjev (po želji),
– cimet,
– sol

PRIPRAVA NADEVOV IN POLIVOV

MAKOV NADEV pripravimo iz 300 g mletega maka, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

SKUTIN NADEV pripravimo iz 1,2 kg skute, ki ji dodamo dve jajci, 100 g sladkorja, po želji 2 vaniljeva sladkorja in po potrebi ščepec soli.

OREHOV NADEV pripravimo iz 300 g mletih orehov, 100 g sladkorja in po želji 1 vaniljevega sladkorja.

JABOLČNI NADEV pripravimo iz 1,5 kg naribanih jabolk bolj kisle sorte, 120 g sladkorja, po želji 2 vaniljevih sladkorjev ter dodamo cimet.

SMETANOV POLIV pripravimo iz 800 ml smetane in treh jajc. Cela jajca počasi razžvrkljamo skupaj s smetano.

MAŠČOBNI POLIV pripravimo tako, da raztopimo 250 g margarine (lahko tudi masla ali svinjske masti) ali uporabimo rastlinsko olje.

POSTOPEK PRIPRAVE IN PEKA 

Na dno pekača najprej položimo plast krhkega testa, nato plast vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico makovega nadeva in ga prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom. Prekrijemo z drugo plastjo vlečenega testa, na katerega razporedimo polovico skutinega nadeva, nato pa še orehov in jabolčni nadev.

Vsako plast z nadevi prelijemo z maščobnim in smetanovim polivom in vsak nadev prekrijemo s plastjo vlečenega testa in postopek dvakrat ponovimo. Čez zadnji nadev se položi plast vlečenega testa, ki se poškropi s smetanovim ali maščobnim prelivom in čez njo se položi še zadnja plast vlečenega testa, ki se premaže z maščobnim polivom ali kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva.

Priporočen čas in temperatura pečenja je 2 uri pri 170 do 180 °C, oziroma se prilagodi vrsti pečice.

Pa dober tek!

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot sicer združuje ponudnike kakovostnih prehrambnih izdelkov v skupnih prizadevanjih za zaščito, izboljšanje kakovosti in promocijo prehrambnih izdelkov, značilnih za Prekmurje. Več o njihovem delu in še kakšen odličen recept pa najdete TUKAJ.

PREBERITE ŠE:

– Prekmurje: Rajhov recept za langaš, paprikaš in bezgov sladoled

– Tereza: Hvaležna sem, da živim na delu sveta, kjer vedno lahko pobegnem v naravo #intervju

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Michelin v Sloveniji s prvimi rezultati ocenjevanja naših restavracij

Skrbno varovana skrivnost, katere slovenske restavracije so Michelinovi inšpektorji uvrstili v ikonični vodnik, bo kmalu znana vsem! Veliki dogodek Michelin Star Revelation Slovenia si bomo lahko ogledali kar prek spleta.

Najprestižnejši gastronomski vodnik je prepoznal kakovost slovenske gastronomije in Slovenijo uvrstil med svoje nove destinacije. Michelin bo predstavil svoj ikonični vodnik, ki prvič v svoji zgodovini prinaša seznam najboljših slovenskih restavracij. Katere so Michelinovi inšpektorji uvrstili v vodnik, je skrbno varovana skrivnost, ki bo razkrita 16. junija ob 11.00 prek družbenih medijev.

Michelin Star Revelation Slovenia si lahko ogledate v živo prek spleta

Razglasitev rezultatov ocenjevanja slovenskih restavracij bo izvedena upoštevajoč nove varnostne in higienske standarde, ki veljajo pri organizaciji dogodkov. Potekala bo v živo iz Ljubljane, kjer se bodo zbrali v vodnik uvrščeni kuharski mojstri in mediji, ter Pariza.

Dogodek Michelin Star Revelation Slovenia si lahko tudi sami ogledate prek nove spletne strani Tasteslovenia.si ali Facebook profila Feel Slovenia (@slovenia.info).

Michelin se odlikuje po svoji 120-letni tradiciji in izdelanih kriterijih ocenjevanja, ki temeljijo na petih načelih: kakovost uporabljenih sestavin, mojstrstvo okusov in kuharskih tehnik, osebnost kuharskih mojstrov v njihovi kuhinji, vrednost za denar in doslednost med različnimi obiski.

Michelinove zvezdice in priznanja so garancija za najvišjo kakovost kulinarike:

tri zvezdice – izjemna kulinarika, vredna posebnega potovanja,

dve zvezdici – odlična kulinarika, za katero je vredno narediti ovinek,

ena zvezdica – visoko kakovostna kulinarika, vredna postanka,

“Bib Gourmand” – dobro razmerje med ceno in kakovostjo,

“The Plate Michelin” – sveže surovine, skrbno pripravljen in dober obrok.

Foto: Unsplash

PREBERITE ŠE: Na kulinarično pot okoli sveta: 5 okusnih idej za domače kosilo

Iščete navdih, kam na oddih? TUKAJ preverite odlično znižano ponudbo destinacij za vaš naslednji najljubši dopust – po Sloveniji ali pri naših sosedih.

Vse pravice pridržane. Vandraj 2016. Pogoji spletne strani Piškotki COPYRIGHT © 2016 MODERNA VENTURES SA, VIA RONCO NUOVO 11B, 6949 COMANO, ŠVICA.