Mirjam Lamut je slovenska fotografinja, nekdanja ritmična gimnastičarka in pri 35 letih (ponovno) študentka. Z možem sta se namreč preselila na Švedsko, kjer študirata na eni najboljših šol za umetniško fotografijo v Evropi. Govorili sva o življenju v pristaniškem in univerzitetnem mestu Göteborg, švedski mentaliteti, filozofiji lagom, fiki in kakovosti življenja na severu.
Kaj vas je odneslo na Švedsko in zakaj prav v Göteborg?
Za selitev v tujino sva se skupaj z možem odločila, ker sva si zaželela spremembe okolja in nove življenjske izkušnje. Švedsko in Göteborg sva izbrala zaradi magistrskega študija fotografije na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje HDK-Valand, ki je ena od najboljših šol za umetniško fotografijo v Evropi.
Kakšen administrativni in logistični izziv je bil to?
Pred samo selitvijo izziv sploh ni bil prehud, urejanje vseh zadev na Švedskem pa je terjalo kar nekaj živcev. Tukaj je vsa administracija in birokracija digitalizirana, vse je povezano in hitro se zgodi, da se zavrtiš v krogu ali pa spregledaš kakšen korak in zato nečesa ne moreš urediti.
Kako je izobraževalni sistem na Švedskem drugačen od slovenskega?
Izobraževalnega sistema v celoti ne poznam podrobno, sem pa spoznala, kako deluje visoko šolstvo, predvsem podiplomski študij. Večina magistrskih programov se izvaja v angleškem jeziku in so povsem odprti tudi za mednarodne študente.
Študij je brezplačen, ne le za Švede, ampak tudi za vse ostale državljane Evropske unije. Razlika je tudi v starosti študentov. Redki se namreč za študij odločijo takoj po končani srednji šoli. Povsem normalno je, da si vzamejo kakšno leto za delo, potovanje in premislek o svojih interesih. Še manj je takih, ki takoj po končani diplomi nadaljujejo na magistrskem programu. Večina se za nadaljevanje študija odloči šele po več letih dela na področju, ko že pridobijo določene izkušnje in vedo, kaj potrebujejo od študija. Moji sošolci so stari od 23 do 61 let.
Ste si vedno želeli živeti v tujini, ali je bila selitev v Göteborg bolj spontana odločitev?
Vedno sem si predstavljala, da bi lahko živela v različnih krajih in državah po svetu, v preteklosti sem v sklopu študentskih izmenjav nekaj mesecev preživela v Parizu in nekaj mesecev v Portu. Odločitev, da se resnično za dlje časa preselim v tujino, pa se je zgodila precej spontano.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost po končanju študija na HDK-Valand? Ali razmišljate o delu v švedski umetniški sceni ali se vračate v Slovenijo?
Zaenkrat nimam trdno izdelanih dolgoročnih načrtov glede prihodnosti po končanem študiju. Tukaj je veliko priložnosti, ki jih pri nas mogoče ni, trg je večji, prav tako pa tudi BDP. To se vsekakor pozna tudi pri tem, koliko denarja je na voljo za kulturo in umetnost. Zaenkrat mislim, da bi bila kombinacija obojega idealna.
Glede na to, da trenutno tam študirate in ne delate, kakšen finančni zalogaj je to? Imate kakšno štipendijo ali živite od prihrankov?
Življenje na Švedskem, oziroma v Göteborgu, ki ni prestolnica, se po stroških ne razlikuje bistveno od življenja v Ljubljani, kljub temu, da so tukaj plače precej višje. Do zdaj sva sicer živela od prihrankov, letos pa sem prejela štipendijo Ministrstva za kulturo za podiplomski študij v tujini.
Kako ste se prilagodili na drugačno kulturo in jezik?
Kulturni šok zame osebno ni bil prehud. Švedi so zelo vljudni in prijazni, nihče ne sili vate, spoštujejo tvoj osebni prostor, kar mi zelo ustreza. Velja nekakšen predsodek, da so hladni in nedostopni, a moja izkušnja ni taka. Praktično vsi, od najmlajših do najstarejših govorijo perfektno angleščino, tako da s komunikacijo nisem imela nobenih težav. Na švedski jezik se še privajam, obiskujem tudi tečaj švedščine, ki ga brezplačno nudijo priseljencem in počasi napredujem.
Švedska je znana po svoji filozofiji “lagom” – ravnotežju in zmernosti. Se vam zdi, da to vpliva na način življenja in delo na Švedskem? Kako to doživljate?
Ta filozofija zagotovo vpliva na življenjski slog. Ljudje se mi zdijo bolj umirjeni kot pri nas. Počitek jemljejo zelo resno, med delovnim dnevom si vedno vzamejo čas za kosilo in »fiko« – kavo in slaščico. Običajno je, da imaš v stanovanjskem kompleksu, pa tudi v šoli ali v službi na voljo savno, ki jo lahko brezplačno uporabljaš. Veliko časa preživijo v naravi, tečejo in rekreirajo se v vsakem vremenu, zelo radi imajo tudi piknike na prostem, ne glede na vreme. Zdi se mi, da znajo resnično uživati v majhnih stvareh. Včasih pa se mi zdi, da tudi malo pretiravajo, saj jih znajo že zelo majhni problemi spraviti v stres.
Švedska kultura ima zelo močan poudarek na trajnostnem razvoju in ekologiji. Kako se to odraža v vsakdanjem življenju ljudi?
To opažam na primer pri recikliranju, saj gospodinjske odpadke ločujejo na 8 različnih delov. Zelo so priljubljene in razširjene tudi trgovine iz druge roke, kjer lahko res poceni kupiš vse od kvalitetnih oblačil do pohištva in izdelkov za dom. To pomeni, da se je enostavno izogniti kupovanju novih stvari, z nakupom iz druge roke pa podpreš tudi dobrodelne organizacije, za katere se na ta način zbira denar.
Švedska kultura temelji na enakosti in kolektivnem duhu. Imate kot tuja študentka občutek, da so vas lokalci lepo sprejeli? Kako bi opisali Švede?
Res je, normalno je na primer medsebojno naslavljanje po imenu, brez titul in nepotrebnih formalnosti. Spoštovanje izražajo prav skozi to poudarjanje enakopravnosti. Mislim, da so me lokalni prebivalci zelo lepo sprejeli, nikoli nisem imela občutka, da ne spadam sem. Res pa je tudi, da sem svetlopolta, svetlolasa ženska in prihajam iz države Evropske unije. Ne vem, kakšna bi bila moja izkušnja, če bi prihajala od kod drugod.
Švedska je znana po svoji ljubezni do narave. Kako pogosto se zatečete vanjo in kako se to odraža v vašem ustvarjalnem procesu?
Bližina in neokrnjenost narave tukaj je nekaj, kar resnično cenim. Tudi v mestu nisi nikoli več kot 10 minut oddaljen od gozda, nikoli več kot 20 minut od jezera, v katerem lahko plavaš. To je zares neprecenljivo. V bližnjem gozdu sem vsak dan, ko sprehajam psa. Med vikendi se z možem običajno odpeljeva iz mesta do kakšnega večjega jezera, ali katerega izmed nacionalnih parkov ob morju. Ti izleti so postali glavni del mojega ustvarjalnega procesa, saj na njih ustvarim največ fotografij za svoje projekte.
Švedi slovijo tudi po svoji inovativnosti in tehnološkem napredku. Kakšne so vaše izkušnje z digitalnimi rešitvami na Švedskem?
Kot sem že prej omenila, je to včasih ovira, velikokrat pa je seveda tudi prednost. Ko si enkrat uspeš urediti njihovo »digitalno potrdilo«, lahko vse urejaš na daljavo. Zanimivo je tudi, da tukaj praktično sploh več ne uporabljajo gotovine – številni švedski znanci niti ne vedo, kako izgleda švedski denar. Povsod se plačuje s kartico ali preko aplikacije Swish.
Švedska je ena izmed najbolj razvitih držav na svetu, z enim najvišjih življenjskih standardov. Ponaša se z nizko stopnjo revščine, visoko stopnjo zaposlitve in visokimi pričakovanji življenjske dobe. Pa vendar, zdaj, ko tam tudi živite, ali obstajajo tudi nadležne plati te napredne države?
Zanimivo in včasih tudi rahlo nadležno je to, da se resnično vedno in povsod do zadnje črke in pike držijo vsakega predpisa, navodila in priporočila, česar pri nas mogoče nismo navajeni. Seveda pa je hkrati prav to razlog, da je država tako razvita in napredna.
Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o Švedski kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?
Tukaj nikoli nisem bila kot turistka, zato težko rečem. Moj predsodek o Švedski in Göteborgu je bil mogoče ta, da je tukaj vedno sivo in turobno. To do neke mere sicer drži, a ko končno pride poletje in se začnejo dolgi, sončni dnevi, je Švedska zares čudovita in pisana dežela.
Kateri so vaši top trije razlogi za obisk?
Narava, hrana, možnost videti severni sij.
Kdaj priporočate obisk Švedske?
Od maja do septembra, predvsem malo severneje pa je zelo lepo tudi pozimi.
Katerih krajev ne smemo izpustiti med obiskom Švedske?
Švedska je ogromna država, zato jo težko doživeti v enem samem obisku. Zanimiva za ogled so večja mesta, Stockholm, Göteborg in Malmö, seveda pa tudi sever države, ki je zaenkrat še na mojem spisku željenih destinacij.
Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja prek meje?
Drugačen pristop k vsakdanu, več optimizma glede prihodnosti in širši pogled na svet.
[Najljubši kotički Göteborga:]
Najljubši kotiček za sprostitev: tropski rastlinjak v parku The Garden Society
Najboljšo kavo potrežejo v: Viktors Kaffe
Najboljše kosilo najdete pri: Kometen (najbolj pristne mesne kroglice)
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: različne jedi z ribami, ki jih običajno pripravijo s smetanovo omako in drobnim maslenim krompirjem
Najboljši šoping je: trgovine iz druge roke, npr. Myrorna
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Göteborgs Konstmuseum
Park, kjer najraje poležavate: raje kot v parku poležavam ob katerem od bližnjih jezer, npr. Delsjön ali Sisjön
Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: manjši brezplačen živalski vrt v parku Slottskogen, kjer lahko vidiš lose, tjulnje in pingvine, ali pa izlet z ladjico na katerega izmed otokov v arhipelagu (npr. Brännö)
Najbolj precenjena turistična točka v mestu: ribja tržnica Feskekörka
Najlepši razgled nad mesto najdemo: Skansen Kronan
Najboljša zabava: bari na ulici Andra Långgatan
Najljubši festival/dogodek: sicer se ga še nisem udeležila, a zelo priljubljen je glasbeni festival Way Out West, ki se odvija junija
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: soseska Haga s svojimi ljubkimi trgovinicami, kavarnami in cvetličarnami
[Uporabno:]
Kateri je najugodnejši prevoz po mestu?
Tramvaj, ki se plačuje preko aplikacije Västtrafik ToGo. Vozovnica za 90 minut stane 37 švedskih kron (dobre 3 evre), vključuje pa tramvaje, avtobuse in ladjice, ki plujejo do bližnjih otokov.
Pa najugodnejša pot iz Slovenije do tja?
Prevoz do Zagreba, nato pa direktni let z Ryanairom.
[Plus in minus:]
Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Prednost je boljši življenjski standard. Večjih slabosti pa pravzaprav ne vidim.
Kaj pa prednosti in slabosti dela v tujini?
Prednost je precej višja plača, slabost pa je tuj jezik, ki lahko predstavlja oviro pri iskanju zaposlitve.
[Na hitro:]
Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 5
Stopnja težavnosti iskanja službe od 1 do 10: 8
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 3
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): 9
FOTO: Mirjam Lamut/osebni arhiv
