V rubriki Vandraj insider mladi, ki živijo v tujini, z nami delijo svojo zgodbo, izkušnje in najljubše kotičke kraja, v katerem živijo. Tokrat gremo na otok! To je Malta skozi oči Anastasie Beatritie Vidovič.
Malta je otoška država, ki jo sestavlja več manjših otočkov in čeri. Običajno govorimo o glavnem, največjem in najbolj poseljenem otoku Malta, turisti pa pogosto obiščejo tudi manjša otoka Gozo in Comino. Anastasia živi v glavnem mestu Valletta, kjer študira psihologijo, zaupala pa nam je tudi kup njej ljubih kotičkov po otoku, ki so vredni obiska.
Kako bi se opisali tistim, ki vas še niso spoznali?
Sem Anastasia Beatritia Vidovič, študentka psihologije, ki živi in študira na Malti. Rodila sem se v Ljubljani, odraščala sem v Sloveniji in malo pred svojim 20. rojstnim dnem sem se preselila na Malto. Sicer pa prihajam iz multikulturne družine. Mami je Rusinja, rojena v Ukrajini, oči pa je delno srbske, delno črnogorske krvi. Doma smo v Sloveniji, smo pa pogosto marsikje drugje po svetu (smeh).
Zelo rada imam umetnost, tudi slikam, pišem in plešem tango. Več let sem igrala violino in zaključila glasbeno šolo, vzporedno pa trenirala ritmično gimnastiko. Morje je velik del tega, kar sem. Če le imam priložnost, grem v vodo, tudi v zimi in mrazu. Skoraj vedno sem odprta za nove izkušnje, sem precej ekstrovertirana, rada spoznavam ljudi, hkrati pa rada preživljam čas tudi v samoti.
Kdaj vas je odneslo na Malto in kaj tam počnete?
Na Malto sem se preselila zaradi študija. Iskreno – nikoli prej nisem imela potrebe po študiju v tujini, saj imamo v Sloveniji veliko dobrih fakultet. Ker pa je bila moja trdna izbira psihologija in si nisem želela zapirati poti, sem preverila tudi možnosti študija v tujini. In zdaj sem tu.
Zakaj ravno Malta?
Malteška Univerza ima enega izmed najboljših programov za psihologijo v Evropi, menda so celo med top 5 odstotki na svetu. To je ena od stvari, ki je vplivala na odločitev. Odtehtalo je tudi to, da sem šla prvič živeti na svoje – ideja o majhnem otoku se mi je zdela veliko bolj privlačna od kakšnega velikega mesta. In tretja stvar – Malta ima okoli 300 sončni dni na leto, kar se mi zdi dovolj dober razlog že samo po sebi (smeh).
Kako je videti povprečen dan študentke na Malti?
Predavanja so prijazno razporejena, nikoli nimam več kot 6 zaporednih ur pouka. Nekateri oddelki imajo 8 ur brez odmorov, a so to bolj izjeme kot standardi. Urniki se razlikujejo med smermi študija, moja smer zahteva več samostojnega dela in manj predavanj. Kakšen dan imam predavanja samo 2 uri.
Sicer pa je moj dan videti tako, da zjutraj vstanem, odtreniram in pred zajtrkom berem kaj za faks. Živim blizu univerze, kar je praktično, saj grem lahko med daljšim odmorom kar domov. Številni študenti se zadržujejo kar na univerzi, saj imamo angleški princip kampusa, kar pomeni, da je vse skupaj eno ogromno območje s številnimi stavbami, v katerih so različne fakultete ali pa samo večje dvorane za predavanja in dogodke.
Univerzo širijo že nekaj let, stari del kampusa je eden najstarejših v Evropi, v novih delih pa so zgradili sobe in stanovanja za študente, parke za učenje, pa Starbucks, različne restavracije, ogromne živilske trgovine, kakšno tudi z oblačili in elektroniko. Kampus ima tudi frizerja in športne aktivnosti.
Sama grem po predavanjih kosilo običajno skuhati kar domov in dokler je še sonce tečem do morja, da se skopam, nato pa kar tam še malo berem. Z učenjem nadaljujem doma ali v knjižnici, zvečer pa mi ostane še čas za sprehod ali pijačo s prijatelji.
Kateri so največji izzivi, s katerimi se na Malti soočate kot študentka iz tujine?
Iskreno – izzivov kot tujka nimam prav veliko, saj je tujcev na Malti toliko kot lokalcev. Je pa res, da se pri lokalcih pozna “mediteranska kultura”. V primerjavi s Slovenijo je tu precej nižji nivo organizacije in birokracije, kar nekaj globokega dihanja zahteva urejanje dovoljenj za bivanje in študij na Malti. Priznam, da traja kar nekaj časa, da se navadiš na ta nonšalanten pristop.
Kaj je najboljše, kar ste odnesli od življenja v tujini?
Svoboda in odgovornost. To, da sem v popolnoma drugi državi, kjer nikogar ne poznam in nihče ne pozna mene, zame ni samo novo poglavje, ampak cela nova knjiga. Lahko sem, kar hočem, brez vsakega vpliva okolja, v katerem sem odraščala. Kar bi iskreno priporočala vsakemu, tudi če samo za kratek čas.
To, da sem odgovorna sama zase, za svoje stanovanje, za to ali je hladilnik poln ali prazen, ali je perilo oprano, stanovanje čisto. In to, da svoj urnik prilagajam izključno sebi. To so najbolj koristne stvari, ki se jih lahko študent, živeč na svojem, nauči.
Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o življenju v tujini in potovanjih nasploh?
Ne bi vedela, kaj si ljudje zares mislijo o tem. Sama nikoli nisem dobila kakšnega negativnega komentarja. Kadar imam s kom debato na to temo, se običajno vsi strinjamo, da so potovanja in spoznavanje drugih kultur za vsakega človeka lahko le koristni.
Mislim, da potovanja lahko širijo naše metaforične horizonte, nam pomagajo dati več priložnosti drugačnim in novim izkušnjam ter zmanjšujejo to pogosto človeško naravo rigidnosti in delanja predsodkov.
[O MALTI:]
Kako bi opisali Malto?
Skozi moje oči je Malta majhen košček raja sredi Mediterana. Otok je majhen, kar pomeni, da je vse relativno blizu. Plaže so peščene in kamnite, možnosti za uživanje na soncu so povsod. Malta ima muzeje, 5 tisoč let stare templje pa tudi občine, ki so sestavljene izključno iz barov in klubov.
Marsikdo za Malto reče, da je samo velika skala sredi morja. Kar sicer ni daleč od resnice, saj nima nobenega gozda in ni prav zelena, ima pa zato bogat morski svet, s čimer uspešno kompenzira za vse, česar nima.
Pa tamkajšnje ljudi?
Tu je zelo veliko tujcev. Na Malti živi kakšen milijon ljudi, le pol od njih ima malteški potni list. Za koga je prihod na Malto kulturni šok ravno to, da tu srečate ljudi iz vseh koncev sveta. Kar je načeloma lahko dobra stvar, vsaj zame je bila. Ko hodim po ulici, se nikoli ne počutim kot tujka, saj je velik del ljudi okoli mene v istem položaju.
To otoško državico sicer sestavlja kar 20 otokov in čeri, stalno naseljena sta le glavni otok Malta in sosednji Gozo, občasno je naseljen tudi Comino, otoček med njima. Katere točke Malte običajno priporočite za obisk?
Gozo je veliko manjši otok z manj moderega pridiha ter gradnje, zato je veliko Maltežanom in turistom bolj všeč. Comino je majhen otoček med Gozom in Malto, tam živita samo dva človeka, gradnja na otoku je prepovedana.
Na Cominu se nahaja modra laguna “Blue Lagoon”, kar je prva stvar, ki jo omenim vsakemu, ki me vpraša za priporočilo. To je majhna, kristalno čista laguna, kamor prideš s čolnom. Dnevne in poldnevne izlete organizira veliko turističnih agencij, tja greš lahko tudi s katamaranom in brez vodenega obiska. Moram pa opozoriti, da na Cominu ni sence, kar pomeni, da poleti tam težko preživiš več kot 3 ure.
Na Cominu ni restavracij in lokalov, so pa stojnice, kjer imajo vse. Od sladoleda, pice in konkretnih obrokov, do sokov in koktajlov. Je pa laguna premajhna za takšno količino turistov, ki jo obišče poleti. Zato obisk priporočam maja/junija ali potem septembra/oktobra.
Na Malti pa bi priporočila St. Peter’s Pool, ki je naravni bazen z zelo globoko in čisto vodo. Tudi tu ni sence, okoli je sama narava in nobenih objektov. Je pa to ena od redkih plaž, kjer je voda zaradi lege in globine tudi poleti osvežilna. Na ostalih plažah je voda sredi poletja lahko že tako topla, da se v njej sploh ne ohladiš, le zmočiš.
Katera je najbolj nadležna stvar otoka?
Najbolj nadležna stvar je to, kako lokalci vozijo. Nisem nesramna, to sami priznajo. Bizarno je, da je vožnja na majhnem otoku, ki nima niti avtoceste, lahko tako nevarna. Na otoku redko vidiš kolesarje, saj so pred leti podirali rekorde v številu smrti kolesarjev, ki jih je zbil avto. Takoj za tem so po pogostosti nesreče z električnimi skiroji in motorji. Zadnje leto je bilo med skiroji in avti toliko nesreč, da je Malta izdala zakon o prepovedi najema Boltovih skirojev.
Nekaj časa traja, da se navadiš na tak prometni režim, kjer so pravila za okras in nate nihče ne pazi, ampak si moraš svoje mesto v prometu priboriti sam.
Katere so najpogostejše zmote, ki jih imamo o otoku kot turisti, pa jih spregledamo, ko enkrat tam živimo?
Ena od mojih zmot je bila, da sem podcenila njihovo zimo. Zimske temperature sicer res ne padejo pod 10 stopinj, ampak veter doseže med 30 in 90 km/h! In zato tudi tu potrebuješ takšno puhovko kot za slovensko zimo.
Malta ima dva uradna jezika. Ste se naučili tudi kaj malteščine ali se večinoma zanašate na angleščino?
Malteščina je kombinacija italijanščine, arabščine in angleščine. Od mojega učenja sem zaenkrat samo na mašilih in tu pa tam kakšni besedi. Učila sem se že veliko jezikov, ampak pri malteščini, priznam, nisem najbolj ambiciozna. Da se znajti zgolj z angleščino, večina lokalcev jo govori, seveda pa ne vsi najbolje.
Glede na to, da prihajate iz multikulturne družine, koliko jezikov sicer govorite in v katerem razmišljate?
Večinoma se pogovarjam v ruščini, slovenščini in angleščini. Včasih sem tekoče govorila francosko, učila sem se še nekaj drugih jezikov, ampak če jezika ne uporabljam, mi hitro izzveni.
Rusko govorim z mami in babico, razmišljam večinoma v slovenščini in angleščini, priznam pa, da imam v angleščini precej boljši besedni zaklad. Sploh odkar sem se preselila. Doma in tudi v pogovoru z ljudmi, ki razumejo vsaj dva od omenjenih jezikov, pogosto skačem med jeziki in uporabljam nekaj iz vsakega. To počnem že od otroštva in ko pridem v položaj, ko moram vse povedati le v enem jeziku, včasih zablokiram, ker mi uide neka beseda, čeprav mi ta beseda v mislih poskakuje v vseh drugih jezikih, le v pravem ne (smeh).
Na malteško kulturo, arhitekturo in kulinariko so vplivale številne sredozemske kulture, pa tudi britanska. Če ostaneva pri kulinariki, kako bi jo opisali?
Najde se vse. Imajo pridih italjanske kulinarike, skozi zgodovino se je sem priseljevalo veliko Italijanov. Pravijo, da tradicionalna hrana temelji na letnih časih. Imajo ribje pite, zajčje enolončnice, ovčji ali kozji sir, goveje olive in – zelo pomembno – pastizze!
Pastizzi so slano, tradicionalno pecivo, polnjeno z rikoto, mesom ali grahom. Najbolj znano mesto, kjer jih morate jesti, je Rabat, majhno mesto zravne Mdine. Mdina je bila pred leti glavno mesto Malte, tudi po tem mestu priporočam sprehod.
V katerem delu leta vam je Malta najbolj pri srcu?
Obožujem pomlad. Tukajšnja pomlad glede na vročino deluje že kot poletje, a je še vedno vetrovno, kar je najbolj prijeten čas za uživanje na soncu – in to brez vrtoglavic (smeh).
Kaj menite, da je največja prednost življenja na Malti v primerjavi z drugimi kraji, kjer ste živeli?
Imam tako veliko razlogov, da sploh ne vem, kje začeti. Na kratko pa bi rekla morje in odprtost ljudi!
[TOP kotički Malte]
Najlepša plaža: Paradise Bay.
Muzej ali galerija, kamor vas rado zanese: Spazju Kreattiv, Valletta.
Najljubši festival/dogodek: International Wine festival, ki se odvija junija.
Najboljša zabava: Café del Mar v Qawri. Čez dan je to beach klub, do večera pa se ambient spremeni v nočni klub na odprtem.
Najboljšo kavo postrežejo v: Abrazo, majhna franšiza kavarn na Malti, imajo tudi smutije, različne zdrave prigrizke in tudi konkretne jedi.
Najboljše kosilo najdete pri: Trabuxu Bistro v Valletti.
Tradicionalna jed, ki vas je navdušila: Njihova najbolj znana jed je na več različnih načinov pripravljen zajec (fenek). Po mojem okusu pa bi še najbolj priporočala narezke, specifično njihov sir z otoka Gozo.
Najlepši razgled najdemo: Dingli Cliffs! So malo oddaljeni od vsega, tja prideš z avtom ali avtobusom, razgled z visokih klifov pa se odpira na morje. Ne glede na to, ali je sončno, megla, dež ali polna luna, razgled nikoli ne razočara.
Najljubši kotiček za sprostitev: Manoel Island je majhen otoček, ki se Malte drži s približno 15 metrov dolgim mostičkom. Če temu ne nameniš pozornosti, sploh ne opaziš, da je to že drug otok. Otoček ima dve plaži, ena je pod starim teatrom, ki je bil posvečen admiralu in gleda naravnost na obzidje glavnega mesta Valletta.
Park, kjer najraje poležavate: Barrakka Lower Gardens so eni izmed mnogih vrtov v Valletti. Obstajajo tudi Barrakka Upper Gardens, ki imajo malo več od razgleda, v obeh pa lahko kupite kavico, vinček in kakšen prigrizek za počitek.
Najbolj podcenjena atrakcija v mestu: Menda Aviation Museum – sama, iskreno, tam še nisem bila, mi ga je pa priporočilo že veliko lokalcev.
Najbolj precenjena turistična točka v mestu: Plaža Golden Bay, na njej je vedno res preveč ljudi, da bi lahko užival. Je pa blizu nje Riviera beach, manjša plaža, ki je pozimi, oziroma v vetrovnih mesecih tudi dobra točka za deskanje.
Najboljši šoping je: Specifično za nakit je dobra glavna ulica Vallette, kar se vsega ostalega tiče, bi pa rekla Sliema The Point Mall.
Top foto kadri, ki jih potrebujemo za Instagram: Skoraj katerakoli ulica v Valletti!
[Uporabno]
Katera je po vaših izkušnjah najugodnejša pot iz Slovenije do Malte?
Let z nizkocenovnim prevoznikom Ryanair iz Trsta, Trevisa ali Zagreba – odvisno, v katerem času potujete. Večinoma bi rekla kar Trst.
Kateri je najugodnejši prevoz po Malti?
To je zelo odvisno od časa v letu, v dnevu in lokacije. Zelo popularna sta Uber in Bolt, veliko tujcev, ki pridejo delat na Malto, si službo najde pri takšnih prevozih. Sama na Uber še nisem čakala več kot 15 minut, povprečno ga čakam kakšne 3 minute.
Poleg tega vozi avtobus, hop on/off avtobus, ki gre čez cel otok, opcija sta tudi rentanje vozila in katamarani. Večji katamarani gredo tudi do Goza in Comina, manjši pa delujejo tudi na hop on princip.
Kako zanesljive so avtobusne linije in kakšne so cene vozovnic?
Niso zanesljive. Pogosto avtobus enostavno ne pride ali pa zamuja tudi do pol ure. Načeloma ob vstopu na avtobus plačaš 2 evra, dobiš račun, vstopnica pa velja 2 uri, tudi če vmes menjaš avtobus. Veliko turistov vzame tudi tedensko vozovnico.
Koliko na primer stane pot z Uberjem iz Vallette do Goza? Ali pa iz letališča do Vallette?
Odvisno, kje se nahajaš in ob kateri uri naročiš prevoz. Uber lahko stane 10 evrov od letališča do Slieme. Ampak če v naslednjih minutah prispe veliko letalo in se povpraševanje po prevozu poveča, lahko cena naraste tudi dvakrat. Odvisno torej od dela dneva, gneče na cesti in povpraševanja.
Neka razumna cena iz Slieme do najbolj severnega dela otoka, kjer je veliko lepih plaž in trajekt na sosednja otoka, bi bila 20-25 evrov.
Najem avtomobila je tudi ena od možnosti raziskovanja otoka, promet pa sicer poteka po levi strani ceste. Da vas promet na Malti spravlja v stres, ste že omenili …
Tako je in tudi vse je na levi – mimogrede, tudi vtičnice so angleške. Glede kaosa na cesti je odvisno od dela dneva, zjutraj in med 15 in 19h se naredijo zamaški in je gneča. Če se na soboto spravljate iz juga na sever, to naredite pred poldnevom.
Kako težavno je iskanje parkirnega mesta na otoku? Na kaj moramo biti pozorni?
Zelo težavno, sploh Vallette z avtom ne bi priporočala, lokalci se ves čas pritožujejo, da parkinga nikjer ni ali pa da so ga res dolgo iskali. Pozorni bodite na ostale ljudi na cesti, ker oni pogosto ne bodo pozorni na vas.
Na katerem delu otoka bi priporočali nastanitev nekomu, ki Malto obišče kot turist?
Valletta ali Sliema. Če potujete poleti, bi priporočala Sliemo. Valletta je malo oddaljena od vode, v višku poletja in največji vročini je veliko bolj prijetno v Sliemi, oziroma nekje, kjer se lahko samo sprehodiš v morje. Sliema ima veliko hotelov in apartmajev in je tudi konkretno cenejša od Vallette.
[Na hitro]
Stopnja težavnosti iskanja stanovanja od 1 do 10 (10 = najtežje): 9,5, če govorimo o dolgotrajem najemu.
Stopnja težavnosti navezovanja novih prijateljstev od 1 do 10: 1!
Občutek varnosti od 1 do 10 (10 = najbolj varno): Med 4 in 9, odvisno, kje se nahajaš.
[Plus in minus]
Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Prednosti je veliko. Malta je majhen otok, vse je blizu, vreme je večino časa lepo in ljudje so prijazni. Knjige za faks berem na plaži, januarja se pred predavanji na sončen dan vržem v vodo in med najtežjim junijskim izpitnim obdobjem, če si primerno organiziram dan, grem za pavzo med učenjem na eno izmed najlepših lagun v Mediteranu. Pritoževala se že dolgo nisem (smeh).
Slabosti ne vidim, je pa v primerjavi s Slovenijo na ulicah res več smeti in umazanije, pa tudi veliko manj je zelene narave.
Kaj pa prednosti in slabosti študija v tujini?
Ena zelo velika prednost, ki sem jo omenila že prej, je ta občutek novega začetka, brez navezanosti na preteklost in na dom. To mi daje priložnost iskanja sebe, kar vem, da se mi v Sloveniji ne bi zgodilo, vsaj ne na tak način.
Slabosti, iskreno, ne vidim. To, da se za en čas umakneš od družine in mesta, kjer si odraščal, je lahko tudi koristno. To nas odveže od “gnezda”, da lahko naprej sami raziščemo, kdo smo in kam želimo iti.
FOTO: osebni arhiv
Imate tudi vi prijatelja, ki živi v tujini, veliko potuje, pozna najboljše kotičke za izlete po Sloveniji ali sosedih in bi z Vandraj bralci delil svojo izkušnjo? Ali pa morda sami živite v zanimivem mestu in radi raziskujete svet? Pišite mi na maja@vandraj.si!
